Another brick in the wall

Najnovejše o najmočnejšem #36

2012-01-26T17:34:00.000+01:00

Chuck Norris!!!

V košu od Windowsov na pcju Chucka Norrisa so samo sendviči. In nekaj mrzle pive.

Chuck Norris je enkrat med dvobojem borilnih veščin ubil nasprotnika z glavo, medtem ko se je pred začetkom priklonil.

Ko Chuck Norris ocedi pašto, gre z vodo v odtok tudi para.

Chuck Norris uporablja za čiščenje hiše Ajax. V dresih in kopačkah.

Chuck Norris nima dlak na jajcih, ker na inoxu dlake ne rastejo.

Če Chuck Norris reče, da računa nate, potem te položi na tla, se usede nate in začne šteti. Do neskončno. Dvakrat, če ga je volja.

Če Chuck Norris kupi nekaj, kar stane "oko z glave", oko s katerim plača je tisti od prodajalca. Po tem, ko mu ga vzame ven...

Chuck Norris lahko gleda filnčke na Youtube-u z nokio 3310.

Chuck Norris je ustvaril Boga.

Chuck Norris je ubil živo srebro.

Chuck Norris ve, ali je bila prej kokoš ali jajce.

Chuck Norris se je udeležil tečaja potapljanja. Sedaj se zna pogovarjati z ribami.

Chuck Norris je zaukazal evakuacijo Coste Concordie. Po tem, ko jo je potopil.

Lp, Gomi

Januar 2012

2012-01-25T20:22:00.006+01:00

Tako... pa sem spet nazaj.

Spoštovane bralke in spoštovani bralci... po dobrem mesecu se javljam. Tokrat iz Ljubljane, kjer je minuli mesec (v Izoli tudi, ajde) potekala prava študentska drama. Ne toliko zaradi tega, ker bi bilo dramatično samo po sebi, temveč ker je bil nejasen konec vseskozi v zraku. Ampak mi je uspelo! V ...zadnjem (;)) poizkusu sem opravil še zadnji izpit (Klinič.na kemija), kar pomeni, da sem bil zelo uspešen in sem danes zaradi tega presrečen. Veliko sem razmišljal o blogu in o tem, če bi v začetku meseca kaj napisal o svojih trenutnih (takratnih) občutkih, ampak ker so bili bolj ali manj "švohotni" se za to nisem odločil. Ne želim jokat in spravljat še drugih v izpitno razpoloženje.

Kot pravim, veliko idej je padlo v minulem mesecu in na žalost si jih nisem sproti zapisoval, saj bi sedaj imel na blogu o čem pisati. Vseeno pa sem si jih nekaj zapomnil in jih bom v prihodnjih tednih poizkusil osvetliti iz svoje strani.

Mogoče bi na tem mestu najprej s pohvalo pokomentiral svojo profesorico in profesorja od že omenjenega predmeta. Izpit smo pisali v ponedeljek, rezultati pa so nam bili obljubljeni za naslednji ponedeljk, naslednji dan (torek-torej predvčerajšnjim gledano od danes) pa naj bi se začeli in končali ustni zagovori. Tisti, ki ste (bili) izkušeni študenti veste, koliko pomeni nekaj dni med ustnim in pisnim izpitom in kako težko se je učiti, če ne veš ali si pisni izpit opravil ali ne. To so totalne muke. Zdi se ti brez smisla, če boš po tistih tednih učenja vrgel stran nekaj svojih dni z dodatnim sekiranjem in učenjem, če rezultat slučajno ni pozitiven. Ampak jaz sem tokrat reskiral, ker sem imel precej soliden občutek. No, rezultat je bil v jutranjih sobotnih urah že dosegljiv na internetu in osebno popravljalcem lahko rečem samo: "vsa čast!". Dejanje objave rezultata nekaj dni pred ustnimi izpiti je dejansko izredno humano, še posebej če je nenapovedano. In, potrebno je poudariti, na našem faksu prava redkost! In tako sem v soboto dobil dodaten zagon, saj sem vedel, da sem zelo blizu svojemu cilju.

Če se obrnem nazaj in pomislim na 54 ocen, ki sem jih dobil tekom študija, se mi ta zadnja ne zdi nič posebnega, ampak je izredno velika. Bila je ena težje prigaranih, tako iz vidika moje neučakanosti kot iz vidika težavnosti snovi. Bila je pa tudi težko prislužena in zaslužena in v primeru novega neuspega bi se verjetno požrl od očaranja. Na srečo sem se uspel zbrati in s skrajnimi živci rutinirano (si zadnje tri besede nasprotujejo??) speljati stvari do konca.

Tukaj seveda nisem zaključil s fakulteto, kajti čaka me še akademsko gledano najpomembnejša zadeva. Diploma, o kateri zagotovo kaj več kdaj drugič. Tudi zaradi tega, ker danes v bistvu nimam veliko konkretnega za povedati.

Praktično usposabljanje v Obalnih lekarnah je še eno poglavje, ki sem ga ta mesec zaključil. Dokaj uspešno in upam, da so bili mentorji/mentorice zadovoljni z mano. Mislim, da sva s kolegico pustila dober vtis in da naju ne bodo kar tako pozabili. ;) O lekarni in takih in drugačnih gostih v njej bo najbrž v prihodnosti tudi napisan kakšen blog. Skratka Lep pozdrav v Obalne lekarne, ker vem, da me vsake toliko berejo. Verjamem, da se kmalu spet srečamo.

Jaz sem trenutno res utrujen od vsega skupaj in pravo olajšanje je, ker ne gledam več v papirje, temveč predvsem uživam v sleherni minuti dneva in se trudim ne razmišljati o ničemer, saj moji glavi to enostavno paše. In to kako! Ob 15.30 sem sem se za 45 minut ulegel. Budilko sem preslišal, prav tako klic nonota nekaj minut kasneje. Sploh ne vem kako je to mogoče, ampak mislim, da sploh ni več zvonila, čeprav jo imam naštimano na 10 minut. Vsaj zdi se mi. Zbudil sem se ob 17.30, ko je bila tekma Nemčija : Poljska že pri koncu. Pa še zjutraj sem na faksu razlagal sošolcem, da jo bom gledal, in da bodo Nemci verjetno stresli Poljake. Slednji so hvala Bogu zmagali, tako da imajo naši rokometaši še vedno realne možnosti za borbo za 5.mesto, seveda če Hrvati premagajo Madžare, kar se mi zdi povsem realno, če bodo le igrali.

Rokomet po TV je tudi sicer v rednem planu ta mesec in kadarkoli sem pogledal televizijo se je našel kakšen program, ki je prenašal rokometno tekmo. Res sem vesel, ker sem si tako mirne duše lahko vzel kadarkoli premor med učenjem, brez da so me bližnji čudno gledali, kar bi se v primeru kakšne glupe komedije ali gossip oddaje lahko zgodilo. Tako pa je (bilo) vse ok in slovenski fantje so letos pokazali tisto, zaradi česar navijam zanje. Tudi o rokometu bom kakšno več rekel po prvenstvu, zdaj je še prezgodaj za kakršnekoli ocene, nikoli se ne ve, če ne bo treba še koga pokritizirati, čeprav je do sedaj odigral dobro! ;) Predvsem čestitke Izolanu Mačkovšku, ne toliko zaradi tega ker je Izolan, kot zaradi tega ker je najmlajši v reprezentanci, pa je do sedaj svoje minute res solidno izrabil in če bo tako naprej napredoval bomo po Rutenki končno dobili novega šuterja od zunaj. To nam namreč manjka, vsaj rokometni "veleum" Milovanovič tako pravi.

Žal sem minuli teden izgubil strica. Naj počiva v miru.

V prihodnje poleg farmacije, rokometa in kakšne dobre šale o Chuck Norrisu tudi o Farmaskiju, kamor se za dva dni in dve noči odpravljam v petek. Lani je bilo krajše a vrhunsko in zakaj ne bi bilo tudi letos tako?

Lp, Gomi

Vesele božične praznike in sreče polno v letu 2012!

2011-12-24T14:31:00.001+01:00

Marjan Smode vs. Shakin'Stevens

2011-12-20T14:51:00.002+01:00

Shakin' Stevens - Merry Christmas Everyone - 1985

Marijan Smode - Adrijana v tvojih očeh - 1983

Ne vem kaj bi rekel.... Ampak rekel bi, da ja. :)

Bravo Marjan, Stevensi pa pejte raje šejkat.

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #35

2011-12-17T18:38:00.010+01:00

Dvojni obraz Chucka Norrisa ima dvojno brado.

Chuck Norris lahko naredi luknjo v zemlji s plastičnim loparčkom za ubijanje muh.

Jezus je med praznovanjem božiča dal na mizo sliko ranča Chuck Norrisa.

Chuck Norris uporablja živega polarnega medveda za poušter (vzglavnik?:)).

Krožni udarec Chuck Norrisa je tako močan, da se v bistvu ne vrti Chuck Norris ampak cel svet okoli njega.

Chuck Norris si lahko pozdravi diarejo tako, da poje 1 kg suhih sliv.

Chuck Norris je pel "Nessun dorma" pod tušem. In počil tekoče kristale na zaslonu svoje televizije.

Vsak večer, preden gre spat, Bog zmoli en "Chuck Norris naš"... .

Chuck Norris lahko zmaga na tekmovanju v plavanju, tako, da preteče celo progo.

Ko Chuck Norrisa prime krč, ne raztegne mišice, da bi ga minila bolečina. On si da štiri prste v podkožje, vzame krč ven in ga ubije z dvemi ali tremi krožnimi udarci.

USB ključ Chucka Norrisa odpre vrata njegovega ranča v Texasu. In tudi vrata od tvoje hiše, če je treba.

Ko Chuck Norrisa piči komar, vena posesa komarja.

Chuck Norris je svojemu pick-upu dal ime Čas. Po nekaj metrih, narejenih vzvratno, se je Chuck znašel v letu 1823.

Lp, Gomi

3 slike

2011-12-16T07:38:00.008+01:00

V predzadnjem PU delovnem petku dajem gor tri slike. Od nobene nisem avtor, vseeno pa mi pridejo precej prav. Prvi dve sem vam dolžan, saj sem obljubil, da bom preko njiju malce prikazal izolsko prednovoletno vzdušje. Najlepše okrašeni del mesta (po mojem mnenju) ni slikan, ampak barva lučk je tam prav taka kot okoli tega krožišča.

Na tretji sliki pa verjetni oče vseh zemljanov in zemljank, ki že jutri prihaja v najnovejši, že petintrideseti epizodi "Najnovejše o najmočnejšem". Norris Chuck is coming to town!

Lp, Gomi

2011-12-15T05:29:00.000+01:00

A veš un feeling....? #2

2011-12-12T23:58:00.004+01:00

A veš un feeling, ko prideš kot veliki frajer v Casino, ven pa greš z repom med nogami?

A veš un feeling, ko greš na kavo s kolegom/ico, prispeš točno in ga/jo čakaš pol ure?

A veš un feeling, ko primeš telefon v roke in krneki tipkaš po njem, ker nimaš kaj delat?

A veš un feeling, ko bi rad spal še pet minut ampak to res ni mogoče, ker bi sicer zamudil zelo pomembno stvar?

A veš un feeling, ko "pod tušem" ni več tople vode?

A veš un feeling, ko si tako dobre volje, da te nasmeje sleherna neumnost?

A veš un feeling, ko izgubiš tekmo in jo potem izgubi tudi tvoj neposreden konkurent za mesto na lestvici?

A veš un feeling, ko bi rad nekaj povedal, pa nikakor ne najdeš primernih besed za to?

A veš un feeling, ko se zavedaš, da si ga že usral, pa se stvar sploh še ni dobro začela?

A veš un feeling, ko se ti v petek konča zadnja ura šole/dela?

A veš un feeling, ko si hotel nekaj reči, pa se nikakor ne moreš spomnit, kaj bi to bilo?

A veš un feeling, ko kolega/ica končno prisede in ti ne preostane drugega, kot da pospraviš telefon, čeprav ti je simpatija glihkar odpisala?

Lp, Gomi

Prva stand-up komedija, praktično usposabljanje in poročilo o njem

2011-12-10T20:41:00.002+01:00

December se počasi a zanesljivo bliža svojemu koncu.
Šala dej, čeprav če še enkrat preberete zgornji stavek, mi boste v večini dali prav.

Jah, 10 dni je mimo in čas je za prve ocene:

- Gospodu Jankoviću v tem tednu še ni uspelo sestaviti koalicije, niti v grobem, kaj šele definitivno. Očitno se tudi veliki Zoki strinja s prvim stavkom, saj ga bolj kot kadarkoli stiska čas. Ampak ajde, mi verjamemo vanj. Mar ne?

- včeraj sem bil na svoji prvi stand-up komediji v svojem življenju. V bistvu je morda za moje srce bolj pomembno kakšno drugo dejstvo, npr. to, da sem bil v izolskem kulturnem domu prvič po...fuufff, 10 letih? (;)) Tako nekako no, vsaj mislim, da vmes nisem bil nikoli. Mogoče enkrat? Morda se motim, ne vem. Ampak sem prav vesel, da sem bil sedaj, ker tega večera zlepa ne bom pozabil. Komiki so bili vrhunski. Še posebej me je navdušil Perica Jerkovič , ki je res odlično vodil večer pred polno dvorano kulturnega doma in nasmejal prav vse. Tudi njegovi kolegi so bili bolj ali manj odlični (seveda govorim o svojem okusu, nekatere šale, ki druge niso prepričale mene so in obratno), a vidi se, da ima Perica nekaj več. Zato si bom kakšen njegov nastop še enkrat z veseljem ogledal. Baje da imajo stand-up komiki vedno kaj novega na zalogi in noben nastop ni identično enak prejšnjemu, kar lahko vidimo v tipičnih gledaliških komedijah v Špas teatru in podobno. Super, res sem se nasmejal.

- bolj kot se bliža konec decembra, bolj se bliža tudi konec mojega praktičnega usposabljanja, takoimenovane in takozvane prakse. Moram priznati, da sem se v Izoli naučil veliko novega in da sem praktično vse znanje "koprskih lekarniških lekcij" še dodatno izpopolnil. Bo že držalo kar pravijo oča, in sicer, da ti vsako delovno mesto da nekaj novega ter da te sleherni človek na tem svetu lahko nekaj nauči. In od tega "nekaj", je zagotovo vsaj en manjši 'nekaj', ki ti nekoč v življenju pride prav. Treba je izkoristit priložnost in informacije si jaz še vedno najboljše zapomnim, če jih slišim. To je dobro in resnično. Auditivni tip torej. Samo še Audi mi fali:) Ker mi praktično nikoli nihče ne reče: "A ti moram na-p/r-isat, da boš razumel?!". In tudi tedaj, ko namiguje na to, mu odgovorim, da naj mi raje pove še enkrat in bolj razumljivo. Ni druge tukaj.

- danes sem spal do 11.30. Joooj kako je pasalo! Vam moram priznat. Auffff...človek se prav neverjetno boljše počuti, ko nadoknadi malce kroničnega pomanjkanja spanca. Pa jedel sem dosti danes, jedel...dolgo je že od tega, ko sem v nekaj urah nazadnje toliko pojedel. Ne toliko, kolikor je minilo od predzadnjega obiska kulturnega doma, pa vendarle.

- na praktičnem usposabljanju moramo napisati tudi poročilo o njem. Kaj naj te napišem, čuj?! Ampak ne, hvala Bogu približno vem, kaj moram napisati. Za tveganje in neželene učinke se bom posvetoval z bodočimi farmacevti, pa bo. Poročilo sem pričel pisati že danes (hudo je, ko nimaš kaj delat), v planu pa ga imam dokončati najkasneje do 20.12.. Vsaj v grobem, za finese bo čas tudi med božično-novoletnimi prazniki ali še kasneje. Te niso bile nikoli problem pri tovrstnih nalogah, bom že nekako. Tako kot bo Zoki sestavil koalicijo.

Eno Perico za obiskovalce bloga, da vidite kako in kaj zgleda :)

Lp, Gomi

Preseženih 30.000 ogledov v zadnjem letu in pol

2011-12-06T14:39:00.001+01:00

Ob tem sem zadovoljen in tudi malček ponosen, tako da bom temu na čast objavil kar več "Plagiatov ali naključij".

Pa začnimo s Pop designi:

Njihova Bolečina:

Bee Gees v letu 1968:

_________________________________________________________________________________

Njihova Zaspi pri meni nocoj:

Robink Beck - Tears in the Rain (1989)

________________________________________________________________________________
John Lenonn-Immagine (1971)

Oasis - Don't Look Back in anger (30 let kasneje)

Lp, Gomi

December, kot še nikoli

2011-12-05T23:56:00.006+01:00

Začel se je Veseli december 2011. Vsako leto sem mu namenil kakšno besedo. Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega ujemalnega prilastka na levi strani in tudi letos (očitno) bo tako. Ampak zakaj Veseli? Ta mesec smo bolj veseli kot druge mesece? In če ja, zakaj? Kaj nas naredi bolj vesele?
Božično kosilo/večerja? Verjetno najbolj družinsko-povezovalna gostija. In največkrat zelo okusna. Torej ja. Lučke v mestu? Ja, lepo jih je videti. Kuhano vino? Ja, paše ga piti, še posebej ob hujšem mrazu. Izvirna darila? Super jih je prejemati, še lepše jih je podariti, če jih imaš komu, če jih imaš za kaj in če je prejemnik ob tem vesel. Izdelava jelke in čakanja na silvestrsko polnoč? Izredno zanimiva in vsako leto posebna, do drugega leta nepozabna dogodka. Ampak vseeno...
Zakaj se ne reče veseli julij? Jaz sem ponavadi julija najboljše volje. In verjetno nisem edini. Od vedno. V osnovni šoli je bilo zelo lepo konec junija (konec šole in rokometne sezone), pa dokaj žalostno v začetku septembra (konec počitnic). Na fakulteti je (bilo) pravzaprav vsak mesec super, ampak julija, ko si je glava spočila od nje, je bilo še boljše....
Ni pomembno. Nekdo si je izmislil ta termin (naglas na e!) in to je obveljalo. Mogoče res ni bil v zmoti. Konec koncev decembra zaradi vsega omenjenega nikakor ne gre prezirati. Je poseben mesec, poln življenja, živžava, vrveža, radosti, topline (če je mraz se bolje oblečeš pa je), dobre, energijsko bogate hrane in pijače....še vedno pa ne vem, zakaj je toliko bolj vesel kot ostali meseci. Ko bi vsaj dobili vsi Božičnico?... Niti to ne! :)
Hočem reči, da se mi ne zdi na mestu, da vsem vsiljujemo besedno "Veseli" pred decembrom (čeprav to počnem tudi jaz!). Vesel je tisti mesec, ko se ti zgodi nekaj veselega, mar ne? Nekaj najlepšega v letu. Bemtiš...pa ni vsako leto isto! Včasih je januar, včasih februar...pa saj...v vsakem je nekaj + in nekaj -. Saj pravim, december sploh ni slab! Ampak, da je tako vesel kot nam tolmačijo v medijih?

Inaf.

Izola je letos res lepo okrašena. Mislim, da taka še ni bila, in če sem še nekaj dni nazaj govoril, da je še nisem videl v večernem sijaju, vam sedaj moram priznati, da sem izredno pozitivno presenečen. Slike zaenkrat še nisem uspel narediti, ker sem si okolico vedno ogledoval med vožnjo avtomobila. Ob priložnosti pride na blog tudi to.

Sicer je tudi to v Izoli precej postranska tema. V ospredju so volilni rezultati prvih predčasnih volitev, ki so verjetno presenetili večino. Tudi mene so (seveda sem volil), nisem si predstavljal, da lahko SDS te volitve izgubi. Ker po mojem jih je ta stranka izgubila, niso jig drugi premagali. Baje, da so nekateri njegovi volilci ostali doma, ker so bili prepričani, da bo JJ zmagal....Težko reči, ampak - a se tako dela??? Je pa res, da je moja blogovska anketa napovedala rahlo prednost ZJ nad JJ (6:5, zmagovalnih 8 glasovov SD pa lahko pripišem pretirano primorski populaciji obiskovalcev). Kako se bo ZJ znašel v vlogi premiera pa bo seveda še zelo zanimivo videti.

V Lekarni nič pretresljivega. Delam vsak dan, kot črnc. Kar decembra še nikoli nisem. Vedno sem se prepustil toku študentskega dogajanja okoli Prešernovega trga. A o tem, da letos temu ne bo tako, sem pisal že lani. Šala dej:) Delam kolikor pač moram in priznam, da mi ni hudega in me ne matrajo preveč. Predstavniki firm nam zadnje čase redno nosijo energetsko bogato hrano, zaradi česar dobivam(o) malico praktično zastonj, tako da vendarle prihajam domov s pozitivno denarno bilanco. Malo, a z voljo dano, bi lahko rekli! Če bi me TV kot otroke v vrtcu vprašala..."kaj ti je najljubše v lekarni?" bi mali Gomi odgovoril: "najboljše je, ko pride kakšna (meni ali pa medijsko) znana oseba, in si misliš "čuj ti, kaj ti te tu čuj?!", rečeš mu pa samo: "prosim?"."
Praksa bo trajala še en mesec, potem pa se najbrž selim v Ljubljano in bom na Obali bolj izjemoma. Odvisno od marsičesa.
.
.
.
Na koncu Veselega decembra pa razmišljanje o tem, komu vse bi (in kdo bo tebi) voščil veliko lepega v novem letu? Vsako leto spoznamo koga drugega, na nekoga drugega pa v primerjavi s prejšnjim letom pozabimo...So SMSi dodaten razlog za veselje, ali zgolj preganjanje dolgčasa in pomanjkanje časa in denarja za pisanje novoletnih čestitk? Jaz še ne vem, če jih bom letos pisal. Nekaj blogov bom še zagotovo.

Lp, Gomi

32 let albuma The Wall

2011-11-30T15:46:00.004+01:00

Na današnji dan so Pink floydi naredili izjemno poznan album The wall. Glede prodaje (preko 30.000.000) ni njihov najuspešnejši (to je Dark side of the moon, ki je prodal okoli 50.000.000 plošč), je pa po mnenju mnogih najboljši. Če se postavim v kožo glasbenega kritika, se s tem moram strinjati, čeprav je v določenih delih precej psihadelično naravnan. Prav zaradi subjektivnega glasbenega okusa mi je dosti lepše poslušati njihov zadnji skupni album iz leta 1994 - The division bell, ki ima precej več "baladnega" v sebi.
Ja. Če ste vedeli ali ne, če ste bili pozorni ali ne? Moj blog, je naslov (ime) dobil po najbolj znani pesmi iz albuma The Wall.

Kdor me pozna, ve, da so Pink floydi moja najljubša skupina in dejmo ta neverjetno sončen november zaključit, kot se spodobi!

Lp, Gomi

Zadnji teden - niente di che, anche se ieri...

2011-11-26T13:55:00.003+01:00

Šest dni je minilo od moje zadnje (resne) objave, kar je skoraj v skladu s povprečnim časom med posameznimi objavami. Skoraj? Če smo natančejši... objavljam vsakih 3,093 dni. Ampak zakaj bi bili natančenjši? Saj je bilo s prvim stavkom čisto vse OK, in večini je itak vseeno, kolikokrat objavljam. Taki blog tako ali tako preberejo vsakih 30,948 dni :)

Dobro, kaj se je dogajalo? Nič takega, kot pravim v naslovu. V ponedeljek sem moral "delat" v Kopru, kjer smo z mentorico šli skozi določene skupine zdravil. Poučna zadeva in vedoželjni del mojih možganov (subjektivno ocenjeno) komaj čaka na naslednje tovrstno snidenje, ki bo prihodnji ponedeljek.
V Izoli naslednja dva dni ni bilo nič pretresljivega...dela polno, a vendar v sproščenem vzdušju. Sem pa uradno postal eden večjih sovražnikov Radia 1, ki ga med delom precej poslušamo. Vseskozi ista playlista in pretežno žalostni ljubezenski komadi (wannabe hiti) letošnjega poletja... skratka deejayev in voditeljev na tem radiu mojee uho ne prenese več in mislim, da ne bo več dolgo minilo, ko bom zahteval, da se zamenja radio postaja. Kolikor vem bi to bila moja prva zahteva odkar sem na praksi in če se bo izpolnila, bo morda tudi zadnja. Samo še opogumit se moram!!!

Kar se prakse tiče je vredno omeniti, da so me v centralo (Koper) klicali še za četrtek in petek. Z Živo sva morala v čajnici (droge kolikor hočeš :) ) sestaviti približno 350 darilnih paketov, ki jih bo v lekarni možno dobiti po dokaj ugodni ceni.
To je izgledalo nekako tako ....

Drugače imamo v Izoli na krožišču tradicionalno že postavljeno novoletno jelko. Za zdaj sem nehote in delno prisostvoval zgolj njeni postavitvi, tako da še čakam, da jo zagledam v vsej svoji luči oz. v vseh svojih lučkah. Ne bo kot v Ljubljani, to drži, a "četa mala, odabrana!", kot pravijo brati Hrvati. Še kuhano vino v centru in bo kmalu veseli december.

Kaj naj še rečem...da je javor na vrtu v jesenski burji pokazal svoje razkošje v živo-rdeče-rubinasti-supermega barvi.

...In seveda je potrebno še enkrat poudarit to, da je moj brat včeraj diplomiral na dentalni medicini. Doktor v hiši je vedno dobrodošel.

Lp, Gomi

Čestitke mojemu bratu Luki Gomezelju, dr.dent.med.!

2011-11-25T17:38:00.005+01:00

Vsa čast bratec!:) Ponosen sem nate!

Rok

Male šale s pesmico

2011-11-20T23:22:00.003+01:00

Danes je 20.11.2011.. Dosti manj pompa, kot na dan 11.11.2011, in če dobro pomislim, ne vem točno zakaj je temu tako. Nikoli nisem bil numerolog. Če sem pošten, sem v bistvu na današnji datum postal pozoren ravno pred nekaj trenutki, ko mi je blog javil, kateri datum danes sploh je.

Če bodo šale nova rubrika še ne vem, mogoče kdaj...čeprav ni ne vem kaj od rubrike, šale so že na vsakem portalu. Če ni idej je pa kopiranje od drugih. Kaj pa te?!

-----
- Jože, zakaj si žalosten?
- Hotel sem utopiti svoje skrbi in težave.
- In?
- Tašča sploh ni hotela v vodo

Kako se kaže cigotu bez obe ruke?...POŠTENJAČINA!

Kaj je hujše od slona v trgovini s porcelanom? Jež v trgovini s kondomi.

Sjede dva slona kraj bazena i kaže jedan drugom: "Daj popij to, pa da krenemo!"

Ona: " Kako imaš dolge trpalnice!? "
On: " Dolge trpalnice imam zato, ker sem veliko jokal ko sem bil majhen. "
Ona: " Škoda, da nisi tudi dosti lulal! "

-----

Kmalu na blogu o tem, kako lahko mediji manipulirajo s tvojim privatnim življenjem oz. zakaj so paparazzi nesramni, tečni in nekulturni!

Lp, Gomi

Na zapadu ništa novo

2011-11-19T16:13:00.001+01:00

Hello again!
Najprej naj potolažim tiste, ki jih skrbi, da sem bil danes v Ljubljani.
Nisem bil, cel dan sem v Izoli.

Danes sem v lekarni delal od sedmih zjutraj do enih popoldan, nakar sem šel svojemu kolegu Marinu Stručkotu( www.transatlantik.si ) pomagat rihtat barko, s katero bo prečkal Atlantik. O tem, da nima urejenih vseh nevronov (previsok IQ mu je naredil zmešnjavo) v glavi sem že govoril, objavo najdete med priljubljenimi na desni strani bloga.
Sicer pa me danes čaka dobro kosilo, ogled rokometne tekme (Izola:Trebnje, forza ragazzi! ), potem pa bom šel nekam ven. Upam, da se bom imel OK. A ne grem v Ljubljano, naj vas ne skrbi :)

Lp, Gomi

Prvi blog iz novega telefona: samsung galaxy s2

2011-11-15T22:04:00.002+01:00

No, da vidim, kako je blogati iz telefona. V bistvu me je to vedno zanimalo, torej kako se to naredi in tudi to narediti. A se mi zdi, da ne bo pretezko. Kot se spodobi in kot sem napovedal sem vceraj ze naredil prve testne posnetke. Objavljam tistega v objemu morja, kjer se sonce igra, kjer nas veter hladi in kjer srecni smo mi.
In jaz sem s posnetkom precej zadovoljen. S telefonom pa prav tako.
Kaj ki posnetka ne Znam objavit...;) vendarle ni tako lahko...no pac danes link iz youtube-a, kamor sem ga iz tu nalozil. Vsaj nekaj. ;p

Kaksna slika pa, ko bom kaj pametnega slikal :)

Zakljucni komentar: V glavnem... zaenkrat je bloganje iz Samsung Galaxija 2S precej težje in posledično dolgotrajnejše kot iz računalnika, s katerim sem si moral pomagat. Kar vsekakor ni nič obetavnega. Rad bi videl, da bi imel vse funkcije, ki jih mam na pcju tudi tam. Najbrž tudi so (nekje skrite). Moram jih najti.

Gomi

* Film: Incendies.... in potem Lahko noč *

2011-11-14T21:35:00.000+01:00

Nepoboljšljiv komad!

Najnovejše o najmočnejšem #34

2011-11-13T13:41:00.003+01:00

Chuck Norris nikoli ne zgreši telefonske številke. Ti si tisti, ki se je oglasil na napačen telefon!

Chuck Norris lahko govori pravilno špansko enostavno tako, da vsaki besedi na koncu priloži en S.

Chuck Norris lahko gre na internet z walkie-talkie -jem.

Chucku Norrisu ni potrebno vstajati sredi noči, če ga tišči lulat. On z lahkoto zadane wc-školjko iz ležečega položaja, čeprav se ta školjka nahaja v kopalnici na koncu hodnika desno. In so vrata kopalnice zaprta.

V Texasu, v primeru dobitnega listka "Win for life - Zmagaj za življenje", ti Chuck Norris privarčuje življenje. Za 10 minut.

Chuck Norris je zmagal svetovno prvenstvo v motociklizmu, tako da je vse dirke vozil po samo enem kolesu. Prednjem.

V znani sceni, ko Bruce Lee pretepe Chucka Norrisa, je Bruce Leeja igral Chuck Norris.

Vsi moški so enaki, ampak Chuck Norris je bolj enak od ostalih.

V vsakem od nas je nekaj Chuck Norrisa. Pogosto tudi izven nas. Krožni udarec v obraz naprimer..

V bližnji preteklosti sta dva igralca posnela porno-film medtem ko sta s padalom padala iz neba... Chuck Norris je njima na čast zadevo nadgradil, tako da je uporabil padalo kot kontracepcijsko sredstvo.

Kadar Chuck Norris dobi neželjeno pošto, izbriše tudi pošiljatelja. Fizično.

Sonce vzide, ko se Chuck Norris zbudi. In ne obratno. Nikoli.

Lp, Gomi

Pazi, mina!

2011-11-12T12:32:00.005+01:00

V četrtek sem po praksi izkoristil prelep sončen dan za eno res mini-turico s kolesom po Izoli. Ja, na delo hodim s kolesom in je prav fajn, čeprav sem včeraj zmrznil v jutranju burji. Vse skupaj je trajalo dobre pol ure, pa še toliko ne bi, če vmes ne bi srečal enega od rokometnih trenerjev Kopra, ki je v mlajših letih vodil moje sovrstnike na derbijih proti nam, s katerim sva rekla dve besedi. Res je bilo lepo, sonček in brezvetrje ter mir. Nek par je sedel na pomolu in opazoval morje, mamica (najbrž) je otroka gugala na gugalnici, na terasi jadralnega kluba so nekateri domačini pili kavo. Ampak vse v čistem obmorskem miru... zadevo sem sicer v določeni meri tudi posnel in malo je manjkalo, da bi pristala na blogu (morda kdaj drugič, če uspem te datoteke nekako prenesti na drug medij). Toda žal se mi je pokvaril telefon, zaradi česar sem že kupil novega..(o tem morda več kdaj drugič).

No, potem pa zapedaliram v klanec proti svojemu domu. In sto metrov prej domom zagledam redarje, ki nekaj prepričujejo mladeniča na drugi strani ceste. Selektivno sem skozi ušesa pričel spuščati mir, medtem ko sem začel z zanimanjem procesirati ta nemir, ki je prekinil moje pedaliranje.
"Počakaj daj, eno minuto, ker bodo minirali zdej".
"Ma ja ja...."
"Dej počakaj no, ki bodo minirali gor!"
"Mah..."...

In mladenič si je dal slušalke nazaj v ušesa in šel naprej po pločniku ob cesti. Ob zaprti cesti za avte. Za vse. Torej po cesti, kjer je bila v tistem trenutku absolutna prepoved kakršnegakoli nenadzarovanega gibanja. Seveda je redar po "walky-talky-ju" (kako se sploh reče po slovensko??) poklical svojega kolega na mesto miniranja in mu pač povedal kaj je na stvari. Da ga je prepričeval, ampak da se ni ustavil. Da se en sinko ne strinja s sistemom in se je odločil tvegati svoje..., hja, v najhujšem primeru tudi življenje. Če ti napačen kamen prileti v napačno mesto ti pač ni rešitve.
Ampak mladi gospod si ni dal dopovedati in na koncu je mogoče (vsaj po glasu gospoda minerja iz walky-talkyja) nesposoben izpadel prav ta starejši gospod v fluorescentno rdečem jopiču. Za mladeniča je izgledalo tako, da je imel slab dan, ampak zakaj mora zagrenit dan še vsem okoli sebe? Zakaj ne more pustiti, da ljudje naredijo svoje delo, če ga morajo? Zakaj ne razume, da bodo zaradi tega morali prestaviti to delo in da se zaradi kakšne dezinformacije lahko zgodi tudi nesreča? Zakaj ne razume, da je večji problem, če gre naprej, kot če bi počakal? Zakaj ne razume, da ga gradbinci lepo prosijo, ker ga pač samo zaradi zakona ne smejo začeti loviti in ga z bodičekom vreči na tla? Zakaj se za tisto minuto ne more maksimalno opustit, se usest na bližnji travnik in pogledat proti vinogradu, razmišljat o sv.Martinu in čakati na veliki pok?
Možnih odgovorov je več, jaz svojega konkretnega na tem mestu zadržim zase.

To ni uganka.

Bum!

Gomi

Nik Kershaw vs. Paps'n'skar

2011-11-11T00:03:00.000+01:00

V rubriki Plagiati ali naključje? kot ponavadi tudi tokrat "pobližje poslušajmo" dve pesmi:

- I Won't let the sound go down on me od Nika Kershawa...

- Turn around od skupine Paps'n'skar

In? Imata precej razlik. A še največja se mi zdi ta, da je prva iz leta 1984, druga pa iz leta 2000.

Pozor na večkrat ponovljeni musical intro:
Turu-turut.... pam pa ram pa ram pa ram... pam pa raaa, pam pa raaaaaaa-pam pa raaaa....;)
Preveč podobno?

Lp, Gomi

Vse najboljše Daddy!

2011-11-10T19:37:00.002+01:00

Kaj češ, da dodam tukaj....bodi zdrav in še kašno leto glej kaj dela tvoj (mlajši) sin....
...Qualche volta il Picio dovrebbe pure dare retta a suo padre....qualche volta... ;)

Vse najboljše!

(naslov je pravi:) )

Lp, Gomi

A veš un feeling....? #1

2011-11-08T19:35:00.001+01:00

A veš un feeling, ko zavedajoč se pustiš avto tam, kjer ga ne bi smel in ko se vrneš se čudiš svetovni krivici ker vidiš, da si dobil kazen?

A veš un feeling, ko nekaj smrdi na javnem mestu, pa se vsi okoli pretvarjajo, da niso nič zavohali?

A veš un feeling, ko si sposodiš knjigo v knjižnici in čez tri tedne dobiš obvestilo, da ti je potekel rok, ti je pa še nisi niti dal ven iz vrečke?

A veš un feeling, ko ti bi, on/a pa ne bi?

A veš un feeling, ko po desetih zadetkih enajstič streljaš za pijačo in ti jo golman valda pobere?

A veš un feeling, ko greš ves navdušen na kopanje in ti je žal dejanja takoj, ko namočiš gležnje v vodo?

A veš un feeling, ko te vsi kopirajo in ko jim to omeniš se delajo budalo?

A veš un feeling, ko se trudiš izpast car in izpadeš prav en šagron?

A veš un feeling, ko se veseliš izleta, pa v bistvu nimaš nobene opcije, s kom in s čim na izlet it?

A veš un feeling, ko vztrajaš, da ne greš ven z avtom ker ne misliš pit, potem pa te domov pelje kolega, ki je v slabšem stanju kot ti?

A veš un feeling, ko daš gol pri nogometu s prijatelji?

A veš un feeling, ko že veš rešitev, pa ti drugi še kar razlagajo, kako naj bi razmišljal, da bi do nje prišel.

A veš un feeling, ko bi si rad kupil burek, ampak enostavno nimaš dveh eurov pri sebi?

A veš un feeling, ko bi nujno rabil nekaj denarja, in bi ga še najlažje dobil od zavarovalnice?

(klikni na sliko ;) )

Lp, Gomi

A veš un feeling... ?

2011-11-08T14:56:00.005+01:00

Lep pozdrav vsem skupaj.

Ker imam zadnje čase upravičene težave z inspiracijo (Spet in ponovno. V bistvu če sem iskren se še iz časov erasmusa nikakor ne morem pobrati...) bom zaradi tega uvedel novo temo.

Na slednjo nisem ponosen, čeprav priznavam sam sebi, da sem jo želel uvesti že pred mnogo časa, ko ta stavek v naslovu še ni bil tako aktualen kot je danes. Ja, danes, ko ga uporablja že sleherni domačin v Ljubljani, ali kot mu nesramno pravimo ostali Slovenci, žabar. Pa tudi nekateri drugi očitno nismo izjeme, ne? Sicer proti Ljubljančanom nimam nič (da se razumemo, vsak Slovenec ima svoje trike), še posebej odkar poznam mojega kolega Jana Č. iz Rožne doline, s katerim ni nikoli dolgčas. Ma kaj dolgčas?! Vrhunsko je.
In tudi njemu na čast bom v neki meri uvedel tako izrazoslovje na blog....morda bo začel redno brat in bo za moj blog napisal tudi kakšno objavo, za kar sem ga nekajkrat že prosil in kar mi je malo manj kot nekajkrat tudi obljubil, da bo! Imam namreč občutek, da bi bil veliko boljši pisec bloga kot jaz, še posebej odkar sem prišel iz erasmusa.

A veš un feeling...? bo torej nova rubrika bloga. Po "konstituciji" spominja na Ali ste vedeli...?, ki sem jo pričel pisati v času erasmusa. In nikoli se ne ve, morda bo to začetek neke nove ere, v katerih bo blog pridobil na priljubljenosti. Še bolj kot v času erasmusa, ko res ni bil rekordno. :) In da bi blog (pa čeprav brez Janovih objav) začelo obiskovati celo več punc kot tistega od kolega Hajška iz oplotniškega Keblja. Kar je sicer utopija, ampak to ni moj prvi previsok cilj v zadnjem času.

Prvi "feelingi" že enkrat danes - A veš un feeling, ko ful ne želiš razočarati bralcev...? :)

Čeprav s tem komadom mogoče koga sem :)

Lp, Gomi

A ne, v Rusijo pa ne!

2011-11-02T22:39:00.000+01:00

Kar je preveč je preveč. Ne moreš bit tolko gotov?

In to naj bi bila ena večjih velesil na svetu? Velesila gor, velesila dol...če je to njihov the best off mi res ni jasno, kaj bi bil the worst.
Res, da se zarečenega kruha največ poje. Ampak na tem mestu resnično NE verjamem, da bi preživel v takem okolju. Zato v Rusiji najbrž nikoli ne bom živel. Preveč smešno vse skupaj:)

Ker je bil danes na poti v "službo". In ker pač spominja...

LP, Gomi

Vem za nekoga, ki se bo ob temu nasmejal...

2011-11-01T21:49:00.001+01:00

Pa že od nekdaj je bilo moje poslanstvo, da druge spravljam v smeh. Velikokrat mi je celo pomembneje, da je moja okolica dobre volje, kot da sem dobre volje jaz sam. Češ, jaz bom že....čeprav potem ni vedno tako in bi tudi jaz potreboval nekaj za dobro voljo.

Ta dva filmčka sta me precej nasmejala. Me na nekaj lepega spominjata in ob lepih spominih težko zadržim nasmeh. In zagotovo bosta nasmejala še koga.

Nimaš kaj, ko ženske zdivjajo so res zanimive...Take so, kaj! :)

Bužec maček pa medtem nima miru...

Evo, malček doze humorja na Dan mrtvih. Da se vse skupaj malo izenači.
Mimogrede - upam, da ste/boste na pokopališčih varčevali s prižganimi svečami, saj naj bi bile ekološko obremenjujoče. Nekaj misli in kakšno rožo preminulim pa je seveda vredno nameniti!

Lp, Gomi

Dan reformacije, 1.november... In jaz, ki sem fraj

2011-10-31T16:45:00.003+01:00

Na obali je te dni zelo prijetno vreme. Toplo, sončno, z dovolj visokim pritiskom, da me kolikortoliko ohranja pri sebi. Za mano je nekaj zelo lepih dni v Ljubljani in dokaj soliden vikend čarovnic z dvema "žurkama", pri čemur je bil prvi večer rahli polom, medtem ko sem se v drugemu imel zelo dobro. Pogledal sem si tudi rokometno tekmo svojih ( verjetno kmalu nekdanjih) soigralcev in bil navdušen nad novo zmago, pa čeprav so premagali mojega (verjetno kmalu bodočega) morebitnega delodajalca.

Recimo, da so sedaj prazniki, čeprav mi tej nikoli niso bili posebej všeč. Konkretno tej mislim, prazniki sami po sebi ponavadi ne prinašajo večje škode. In recimo, da sem fraj. Prost. Jutri ne bom šel na pokopališča, ker bo baje prevelika gneča. Preminule svojce bom šel pozdraviti en drugi dan v prihodnosti, najbrž pa enkrat proti koncu tega tedna.

Sicer pa bom par večerov posvetil Champions league, šel na pijačo s kakšnim kolegom in kolegico, preštudiral nekaj farmacevtske znanosti in treniral rokomet z izolskimi mladinci. Tako bo verjetno cel november.

Horoskop v glavi mi pravi, da se mi je življenje začelo vrteti v neko drugo smer, žal pa ne vem še točno kam in kako. So pa pred mano sigurno zelo zanimivi in na nek način odločilni meseci. Kolega mi je rekel, da je ponavadi dobro že to, če veš, da se vrtiš. Za orientacijo bo tudi po mojem še časa, če se ne bom prej kam nehote zabil.

Lp, Gomi

Par komadov za slovo od meseca oktobra, ki je bil letos res gotov!

1:43:06

2011-10-25T13:59:00.001+02:00

Osebni rekord! Še tretjič zapored!
Tokrat sem svoj neto čas popravil za 36 sekund.

Žal mi ni uspelo priti pod 1:40, česar sem zagotovo (bil) sposoben, vsaj glede na kondicijsko pripravljenost. A očitno telo ni zdržalo napora (dan prej nisem počival, kot naj bi, pred maratonom pa sem moral teči proti domu po čip, ki sem ga pozabil, kar mi je zagotovo vzelo nekaj koncentracije in energije...).

Predvsem noge so bile presenetljivo hitro utrujene (slab stretching na ogrevanju) in na zadnjih kilometrih sem jih res s težavo dvigal. Vmes sem moral zaradi slabega neprijetnih občutkov sredi proge zamenjati levo tenisko (hvala Maja) in na koncu kljub vsem neoptimalnim pogojem (vreme mi je bilo premrzlo, čeprav se večina ostalih tekačev ne strinja z menoj) najhitreje doslej pretekel polmaratonsko razdaljo.

Sicer pa moram organizatorje pohvaliti za (po mojem mnenju) boljšo organizacijo kot leta poprej. Edino kar mi ni jasno je dolžina proge. Sem 1000000$ prepričan, da je bila za kakšnih 200 metrov daljša kot lani.
O tem naj presojajo drugi, so se pa tukaj tudi nekateri drugi strinjali z mano.

Kakšna slika sledi, ko jo dobim!

Lp, Gomi

Prihod v cilj: GOTOV

Lista za polmaraton 2011

2011-10-22T21:14:00.001+02:00

Štartna številka 3913

Obleka in obutev pripravljeni.

Lista za iPod prav tako

!

Seveda na shuffle, da ne bo prevelikih razlik v tempu!

Srečno Kekec Gomi!
Dobr' laufi! Muske maš za 3 ure!

Najnovejše o najmočnejšem #33

2011-10-21T00:02:00.000+02:00

Ko je bil majhen, je Chuck Norris delal album nogometnih igralcev. V okvirčke je lepil prave, žive nogometne igralce.

Sprva bi v filmu "Štiri poroke in en pogreb" moral igrati tudi Chuck Norris. Film naj bi se sicer klical 9 pogrebov.

Ko si Chuck Norris umiva zobe, zobna ščetka krvavi.

Chuck Norris se izogne varbnostnim pregledom na letališču tako, da se na Check-inu registrira kot letalo.

Chuck Norris lahko predhodno pogleda svoj film. Še preden so ga snemali.

Ko Chuck Norris napiše SMS Stevenu Segalu vedno zaključi z N.Z.B (Nimaš za Burek). Tudi pri božičnem voščilu.

Chuck Norris je ugotovil, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, tako da jih je zmeril s pomočjo svoje zapestne ure.

Lunapark, ki ga obiskuje Chuck Norris se res nahaja na Luni.

Ko vidi Chuck Norrisa od blizu, se kri prestraši. In pade skupaj. Tudi njegova.

Pekel se je v čast Chuck Norrisa pobratil s Texasom.

Chuck Norris je vedno brcal profesorje v rit. Le tako ni izgledal kot prilizovalec.

Zatemnjene šipe na pick-upu Chuck Norrisa pustijo svetlo notranjost avta in zatemnijo ves ostali svet.

Chuck Norris lahko zbriše del Wordovega dokumenta z normalno radirko Staedler.

Lp, Gomi

IZTOK PUC, POČIVAJ V MIRU

2011-10-20T21:55:00.003+02:00

Spet moram na blogu pisat o smrti enega od svojih idolov v mladosti... :(

Iztok Puc je to nedvomno bil. Skupaj z Rastkom Stefanovićem in Stefanom Lovgrenom tvori trojico rokometašev, od katerih sem se z preučevanjem njihovih iger največ naučil.
Ne morem reči, da je bil Puc boljši ali meni na kakršenkoli način bolj priljubljen od ostalih dveh. Toda bil je Slovenec, kar vseeno šteje. In velik del svoje kariere je namenil igranju v Sloveniji in tudi za slovensko reprezentanco, čeprav bi (je) lahko igral kjerkoli in za kogarkoli. Bil je eden najboljših igralcev na svetu in nikoli ne bom pozabil trenutka, ko me je sprejel na svoja kolena med polčasom tekme Izola:Celje pred cca. dvanajstimi sezonami. Takrat se je celotna ekipa mlajših dečkov, v kateri sem igral, slikala s Celjani in vsak od nas je sedel na enem izmed njih. Jaz torej na Pucu. In še danes sem PONOSEN na to, kajti takih srečnežev verjetno ni veliko.

Iztok je bil velika oseba, priljubljena povsod, kjer je pustila svoj pečat. In tudi na Obali ga je.

Ne bomo te pozabili!

RD ISTRABENZ PLINI IZOLA:rk cimos koper 28:27 (10:13)

2011-10-19T00:05:00.004+02:00

Kaj naj rečem? V zelo bližnji preteklosti (manj kot pol leta nazaj) sem pisal o magični uvrstitvi svojega matičnega kluba v 1.ligo. Za ekipo, ki igra praktično "za sendvič" je bil to zelo velik uspeh. Pravzaprav izjemen in tistim redkim skeptikom, ki niso verjeli v nas, se jih je letos pridružilo še toliko več. Ki so rekli, da bomo zagotovo izpadli nazaj tam od kjer smo prišli. No...nikoli se ne ve. Prvenstvo je še (pre)dolgo in napovedovati take stvari je zdaj iz vsakega vidika še prehitro. Tudi kvote na stavnicah si niso čisto jasne kako in kaj. Sicer pa so bile za našo tekmo 7,9 : 4 : 1,2.

Tako lahko približno razumete, kakšno presenečenje se je zgodilo. Novinci v ligi s(m)o premagali aktualne državne prvake. V prepolni izolski dvorani. Slavje je bilo zelo lepo, a priznamo, da na kaj takega nismo bili pripravljeni. Soigralci, ki so se borili na parketu so si sicer obetali nemirno nedeljo, a so računali na to, da bodo ponedeljek pričakali v posteljah brez pretiranih vprašanj, zakaj so ostali brez obeh točk. Ker so igrali proti ekipi, ki je 3 dni pred tem dosegla zmago v ligi prvakov. Tekmovanje, ki ga Izola pozna samo iz televizije. Za katerega sploh nima primerne dvorane. Niti financ, da bi se vanj lahko po potrebi prijavila, kaj šele, da bi v njem lahko nastopala.

Izola je zmagala in šokirala slovenski rokometni svet. Koprčanom pa ni veliko jasno in mesto je kar nekam bolj žalostno, kot v tednih prej. Jaz pa hodim okoli ko veliki, in upam da bom kje zagledal koga poznanega od tam. Za zdaj neuspešno.

Več o tekmi med drugim na: http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3&id=129http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3&id=129

Zadnja minuta vse pove. V glavnem: še enkrat se je pokazalo, kje je rokomet doma. V Izoli prav gotovo. Lako je biti svetac kad ti je Bog otac. Res je. Ali....

Lp, Gomi#9

Ko ima Luka god...toda to še ni vse!!

2011-10-18T23:42:00.007+02:00

Nikoli nisem pretirano praznoval godov (goda, godu?). Nikoli nisem čakal Godota. Ampak saj to sem že omenil. Čeprav se na svojega rad spomnim in 16.avgusta poizkušam živeti še lepše kot sicer.Tudi to je rednim bralcem že znano. Pa še kar težim s tem godom a?:) Blog sem nameraval napisati že nekaj dni in slučaj je prinesel to, da blog pišem prav na dan Lukovega godu. Čeprav se na to do sedaj sploh nisem spomnil. Dejansko. Ampak to še zdaleč ni vse.

Situacija je rahlo kritična. Od mešanja pestila v terilnici in pateni v zadnjih dneh se mi je naredil žulj na desni roki. Moški kolegi (pa tudi ženske kolegice, zakaj pa ne?) bi glede na obliko vsega skupaj lahko pomislili

tudi na kaj drugega, a razlog je zgoraj naštet in prav nič drugega. Khmhm. Toda to sploh ni vse!
Poleg tega imam rahle prebavne motnje, kar bi lahko pripisal prevelikemu relativnemu deležu nekvalitetnih proteinskih živil v mojem dietetičnem vsakdanu. To sem sedaj povedal kot veliki stručko, a sem nad najnovejšo interpretacijo rdeče kapice ostal preveč navdušen, da ne bi avtorja vsaj malce oponašal.
In tudi to še ni vse. V lekarni delam kot živina, danes sem ob odsotnosti svoje predrage sodelavke Žive (izpit) moral sam poskrbeti za skoraj dvakrat več dela, kot ga sicer imava v povprečju skupaj. Kratek izračun pove, da sem delal skoraj štirikrat več kot ponavadi. Kmalu bi doživel svoj konec in res dobro, da dobimo kot staff razne imunoglukane, vitamine, čaje, sirupe, paracetamole ipd. za male pare. Če ne bi že zdavnaj obležal, vsaj občutek mi tako pravi.
In tudi to še ni vse!!
Če ne grem spat v naslednje pol ure bom jutri spet nenaspan in posledično rahlo siten cel dan. Živa sicer pride nazaj, a zdaj ko v lekarni vidijo koliko sem sposoben narediti (kao dej, za boljši blog sem to moral napisat) bodo morda od naju zahtevali čudeže. Sicer pa se že veselim jutrišnjega vnovičnega zajemanja receptov s svojo mentorico. Takrat je namreč zelo zabavno, ker falim vsako drugo potezo.
In tudi to še ni vse!!
Ljubljanski maraton (zame polmaraton) se bliža. Jaz pa še vedno ne vem kaj bom imel oblečeno. Sliši se, kot bi govorila punca pred poroko. Ampak upam si trditi, da je to ena pomembnejših stvari. Seveda bo vse odvisno od vremena, ampak jaz nimam pripravljene verzije ne za sonce, ne za dež, ne za gorko, ne za hladno. Za nič.
In tudi to še ni vse! Prav tako ne vem, kaj bom letos poslušal na iPodu. Lanska glasbena lista je bila dokaj posrečena. Čeprav je dejstvo, da je bil sicer odličen komad Eaglsov (spodaj zalepljen) velika napaka za zadnjih par kilometrov. Želel sem si jo pred tem, ker so bile okoliščine pač take. Hvala bogu jo je dovolj zgodaj prekinil Gunther s seveda dosti bolj šupkastim komadom. Upam, da bo letošnji seznam podobno "dober" in da bom razdaljo pretekel še hitreje kot lani (sicer pa še en blog o tem sledi).
In tudi to še ni vse!!
Za petek je napovedan konec sveta. Zato bom še jutri (ali pojutri) objavil Najnovejše o najmočnejšem. Da slučajno ne bodo oktobrske končale v njegovem finalnem udarcu. Jaz vseeno upam, da se nas Chuck Norris usmili, nenazadnje ga imamo zelo radi in smo v bistvu njegovi prijatelji. Ko ga srečamo zunaj mu damo roko in mu rečemo: "kje si stari?!". Kaj ne da?

To je vse.

Vendar če boste preberali naslednji blog... potem tudi to še ni vse!!...

Lp, Gomi

In potem se čudimo

2011-10-04T17:37:00.002+02:00

o...če je na cesti toliko mrtvih...

Dopuščam možnost, da je to res ekstremen primer. Ampak na koncu koncev smo vsi ena vrsta.

Jao Bože!

Lp, Gomi

Praksa in komentar bralke

2011-10-02T19:41:00.002+02:00

Bralka bloga mi je danes omenila, da sem nesrečen na praksi. Da to sklepa iz mojih prejšnjih objav.
No, tega jaz nisem vedel.
Počutim se namreč zelo srečnega in mislim, da imam zato veliko razlogov. Sploh kar se prakse tiče.

Slaba četrtina je namreč že mimo!;)
Šala, v kateri pa je nekaj resnice..

Ne ne, res, lekarništvo mi je v tem mesecu postalo precej blizu.

Danes je bilo na obali 28 stopinj. Pomisli stari!

Lp, Gomi

Kot igra biljarda

2011-09-30T23:27:00.011+02:00

Gre zgolj za enega tistih večerov, ko po napornem dnevu, polnem tega in onega uspeš priti do svoje urice tišine. Ko gredo ostali sostanovalci spat in ko ostaneš sam s svojim iPodom. Ker z njim lahko na glas poslušaš glasbo preko slušalk in to ustvari prijetno vzdušje. Biti v svoji sobi v Izoli sicer niti približno ni tako intimno kot v znamenitem ljubljanskem kotičku. Vseeno pa je "zlo fajn", kot bi rekli v Celju.

Pred nekaj minutami smo se preko skypa pogovarjali s kolegi. Pretežno neumnosti. O nogometu, faksu, avtih in puncah. Tako kot ponavadi. Ena tema je prehajala v drugo in v bistvu nam ob tem ni dolgčas tudi ob večkrat predebatiranih naslovih.
* ravnokar sem dal v usta tabletko prehranskega dopolnila za povečanje odpornosti...ker jo pač imam tu pred sabo. In ker tiste za izboljšanje inteligence nimam zraven, da bi lahko izbiral.

In tudi ti kolegi so šli spat. Zato je tu moj prijatelj Blog, ki me nikoli ne zapusti in je pravzaprav z mano vedno kadar hočem in ponavadi sem jaz tisti bolj nesramen, ki se mu ne posveti dovolj.

Teden je minil v znamenju merjenja pritiska. V o.b.alnih le.karnah Koper smo ta teden (še traja) imeli teden odprtih vrat in moja naloga je bila merjenje pritiska še tako zanimivim pacientom.

Nekaj cvetke (jih je še več, nekatere so se večkrat ponovile) so tukaj:
1. Gospa meni: "Gospod doktor, ...."...
2. Gospa meni:"To ni prav, aparat vam ne dela". Čez 15 minut meritev ponovimo, spet ima zelo slab rezultat, medtem ko imajo vsi okoli nje pričakovanega. Gospa prizna: "Jooj, gotova sem. Bo treba malo bolj zdravo začet.živet".
3. Gospa polna pričakovanj vstopi v lek.arno: "A samo do enih meritee? .... Aha, holesterol in sladkor do enih. No dobro ajde, si bom pa izmerla pritisk."
4. Jaz: "Gospod vaši rezultati so zelo dobri... jemljete kakšna zdravila za zniževanje pritiska...?"Gospod začne naštevati, jaz pišem... in mu mirno povem: "Kar tako naprej jemljite, ker vam pomagajo".
5. "Gospa meni: Jemljem zdravila za znižanje holesterola, ampak imam zdaj vredu holesterol... lahko neham jemat....?" ... Jaz: :".... ne."
6: Jaz: "vi pa imate kar povišan pritisk. Ste kaj živćni zdaj?" P: "ja, sem ja, sem ravnokar prišel od doktorja..."
7. "Uff, sem se zmanjšal. Imam 176 cm, mel sem jih pa 181!!!" jaz: "kdaj?" On: "ufff, 20 let nazaj".

V tej igrici sem se ta teden v štirih različnih lekarnah pogovarjal s preko 200 pacienti. Najboljše mi je bilo, ko mi je bila po prvih petdesetih jasna že večina vzorcev. In lepo se počutiš, ko ti nekdo nekaj prične govorit, in zavedajoč se, kako se bo zgodbica končala mirno počakaš da pove do konca, ter mu razumljivo razložiš, kako in kaj. In še posebej upokojeni ljudje so tisti, ki se radi pogovarjajo in ti povejo še kakšno zanimivo stvar, za katero se pač potrudiš prisluhnit, čeprav te ne zanima najbolj.

Drugače pa sem zelo utrujen. Jutri je sobota in spet delam. Še v peti lekarni v dvajsetih dneh dela. Niso lahke. Odbijam se po obalnih mestih kot kuglica, in kamorkoli grem (kjerkoli hodim), za sabo pustim določeno sled, določeno razdejanje.
Biljard. Po slovensko tako rečemo, ne? Angleži mu vmes dodajo še eno črgko L, sosedi v Trstu pa mu rečejo billiardo.

Danes sem tako s kemičnim svinčnikom ponesreči popisal eno bolj znanih in wannabe pomembnih Izolank. Po beli majici. In to na precej ženskem mestu. Pa si vi mislite. Pokvaril sem tudi en aparat za merjenje pritiska. Kar pa ni popolnoma moja krivda in mislim, da bodo serviserji hitro ugotovili, da ga pravzaprav enostavno nisem znal več usposobiti....

...
To je več ali manj to. Čeprav mi je jasno, da se v prejšnjem stavku milo ( =/= žajfa) rečeno lažem. Ampak bo kmalu polnoč in z njo mesec vinotok. Jaz pa bi ga rad dočakal v postelji. Kot črna krogla osmica, ki se na koncu od roba odbije v željeno luknjo in tam dočaka novo igro.

Lp, Gomi

Umrl je Lojze Slak

2011-09-29T17:57:00.005+02:00

Usoden je bil kostni rak. Ampak to sploh ni pomembno. Bil je eden največjih slovenskih glasbenikov in eden tistih, ki so neizmerno zvišali pripadnost slovenski zastavi. Njegove so poznali vsi.... tukaj ni bilo tistih vmesnih cincanj mincanj, ko nisi točno vedel, kako gre naprej. Pa čeprav si spil že nekaj cvička (kar velikokrat si, priznajmo si), besedila nikoli nisi pozabil. In tega, ko si to prepeval dan prej si se dan kasneje vedno spomnil! .
Nepogrešljiv fenomen na vsaki pravi fešti za mlade in stare. Do osemdesetega leta je ustvarjal in po celi Sloveniji navduševal s svojo dobro voljo in stasom. In čeprav je del njegove glasbe poimenovan kot "goveja glasba" (dejstvo je, da si tega nismo zmislili na primorskem), je jasno, da je v bistvu kot dobra goveja juhica, ki zapaše prav v vsakem trenutku.
Lojze, hvala za vse lepe trenutke, ki jih brez tebe ne bi bilo. Tudi moji otroci te bodo poslušali.

Čebelice farmacija version:

V dolini tihi! :)

Zdaj pa pojdem po dekle, tja daleč pod Gorjance...

Gomi

Koliko ste letos porabili za počitnice?

2011-09-25T20:57:00.002+02:00

V celoti gledano - koliko nameravate letos poleti porabiti za počitnice? sem vas fprašal na začetku poletja! Odgovorilo vas je 24, kar ni ravno ne vem kako spodbudna številka (pričakoval sem okoli 100 odgovorov), ampak v redu... četa mala, oda brana! Al?

Zgolj četrtina je pokazala malo zanimanja za dopust oz. drugače povedano, ni bila pripravljena dati več kot 200 € za počitnice. Ali pa tega denarja sploh ni imela. Je** ga, bit če bolje!

Za dokaj poceni počitnice (200 - 500 €) ste se odločili štirje. Bo že veljalo, kar pravim: raje dam dosti in uživam, kot da dam manj in se nimam dobro. Če je tako sem raje v prvi skupini, se sprijaznim in denar "investiram drugam". Ker se tega načela strogo držim si nisem mogel kaj, da ne bi pristal v 3.skupini.

2 meseca slovenske, deset dni hrvaške obale ter pet dni slovenskega road-tripa enostavno težko spraviš v prvi dve skupini. A mi ni žal, glede na doživeto sem odlično prišel skozi.

Slaba tretjina pa si vas je kar privoščila. 1000 € ni tako majhen denar in če ne delate oz.dobivate dobro štipendijo (torej, če niste pridni), se le zahvalite staršem. In prav je, da vam za take stvari posodijo! ;)

Komentar na vse skupaj: Slovenija se je izvlekla iz krize in ni logično, da je vlada padla prav sedaj!

In še rezultati:

Bom doma oz. manj kot 200 €.	6 (25%)
200-500 €	4 (16%)
500-1000 €	7 (29%)
Več kot 1000 €	7 (29%)

Aja! Tudi jaz sem priden! Kar pa še ne pomeni, da sem škrt! Šparam za "čez Severno Ameriko". Bi šel kdo zraven?

P.S. Je smiselno, da grem čez lužo preden stopim na vrh Triglava? Mogoče bi bilo o tem potrebno še razmisliti. Izgovor, če potovanje propade imam. Triglav bi pač moral imeti prednost. Letos mi spet ni uspelo :(
Morda drugo letoooooo.....bi šel kdo zraven #2?

Đoni KEŠ!

LP, Gomi

Lekarna v Piranu, terminalni bolnik in elastomerna črpalka

2011-09-24T16:20:00.004+02:00

Priznati moram, da se moja (oz. najina, glede na to da izkušnje na praktičnem usposabljanju vsak dan delim s kolegico Živo) mentorica vsak dan zelo potrudi, da nama naredi prakso čimzanimivejšo in pestro. Delavno in sproščeno hkrati. V koprski lekarni vendarle ni tako slabo, kot sem na začetku pesimistično pričakoval. Dobro, ostaja grenak priokus zaradi vsakdanjega jutranjega trpljenja, ko vožnja do Kopra traja veliko preveč, a za ne preveč prazen kozarec poskrbi odličen team, ki ga imam v koprski lekarni. Kljub temu, da sva velikokrat tudi v breme tamkajšnjim redno zaposlenim, od direktorce do čistilk (s spoštovanjem do njih in do vseh "vmes" nenaštetih), so ti do naju potrpežljivi in nam z veseljem razkrijejo skrivnosti slehernega lekarniškega kotička. Ki jih niti ni tako malo in kolikor slišim smo glede tega pred večino kolegov v prednosti. To vendarle pomeni, da sva pridna delovna sila, da jim prideva velikokrat še kako pravi.
Izdelava magistralnih zdravil s pisanjem signatur, vpogled v galenski laboratorij, branje receptov, izdaja zdravil in svetovanje ob merjenju krvnega pritiska, pa pri študentih izredno "popularen" (to baje na začetku vsi delamo) sprejem pošiljk in zlaganje škatlic tja kamor sodijo. Preverjali smo terapije in kontraindikacije pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil, preverjali maksimalne odmerke za otroke in tako naprej. Vmes pa še malce beremo o raznih temah.
Ni nam tuje tudi preverjanje rokov trajanja, evidence: temperatur, vlažnosti, A-testov kemikalij, analiz rastlin in podobno. Poslušali smo tudi že potnike, ki so reklamirali razna prehranska dopolnila...Delali smo že vse to in še več, minilo pa je komaj petnajst dni dela.
Naredili smo res veliko, a se včasih zgolj smejiva drug drugemu, ko ne veva tega, ne veva onega. Enostaven dokaz: še vedno ne vem, v katerem predalu posamezne blagajne so točno lekadoli. Približno vem, toda ko ga odprem skoraj vedno zgrešim. Kar se v farmaciji naj ne bi dogajalo. Približno, skoraj, tu nekje...toda kaj? Bo že.

No, to sredo smo doživeli enega izmed bolj zanimivih dni. Mentorica se je z nama ob 11.00 odpravila iz Koprske lekarne v Piran. S službenim avtom seveda. Kot se za resen javni zavod spodobi, sem pomislil.
V Piranu parkiramo v garaži in se ob morju, s sončnimi očali na glavi sprehodimo proti Tartinijevemu trgu (tam je lekarna, op.a). Na izzy.
Naloga dneva:narediti elastomerno črpalko - medicinski pripomoček, ki vsebuje določeno zdravilo, namenjeno intravenski aplikaciji. V našem primeru (žal pri večini tovrsntih bolnikov) so bili na receptu med drugim napisani anestetik in opioidni analgetik, kar je največkrat primer terminalnega bolnika, ki si z visokimi dozami tovrstnih zdravil lajšajo zadnje mesece življenja. Po dolgi teoretični in praktični aseptični pripravi pa je tik pred resnim začetkom izdelave v lekarni zazvonil telefon. Poklicala nas je sorodnica bolnika, ki je povedala, da bolnik omenjenega zdravila ne rabi. Kaj to pomeni (bo doza naslednjič višja?) in ali je bolnik danes sploh še živ žal ne vem, toda dejstvo je, da v vsakem primeru ne pomeni nič dobrega in priznam, da me je v tistem trenutku zelo dobro stisnilo v srcu. Ker na kaj takega res nisem bil pripravljen. Ker sem bil pripravljen narediti nekaj dobrega za sočloveka. To/tisto naj bi mu pomagalo, kar naenkrat (šlo je res za sekunde) pa ne pomaga več. "V bistvu smo šli zastonj v Piran?"...

Kasneje sem zmedeno napolnil še nekaj kočljivih vsebnikov in se z ne najbolj razčiščenimi mislimi odpravil proti domu.

Več anekdot kmalu ... Drugi teden jih bo sigurno veliko!

LP, Gomi

Druga polovica septembra...

2011-09-18T19:26:00.002+02:00

Na obali dežuje. Po dolgih dneh sonca in neverjetno visokih temperatur za september (poletno, res) je tukaj najbrž pričetek jeseni. Ne še tiste prave, kajti temperature bodo še vedno solidne in nikoli se ne ve, če se ne bom šel še kdaj kopat. Vprašanje je, koliko se bo morje ohladilo, ma dokler ne gre pod 21,4239 °C možnost za kopanje obstaja.

Ta vikend nisem mel veliko prostega časa. Malo sem žural. Malo sem se ukvarjal s športom.
Tako, da nisem imel niti pretiranega dela. :)

Izola je dosegla prvo zmago v 1.A ligi
Več na http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3 .

Fajn se mamo!

Jutri pa nekaj minut čez sedmo spet v Lekarno Koper. Raje bi delal v Izoli ....

Lp, Gomi

Steve Perry. Nič več kot on.

2011-09-13T15:06:00.002+02:00

LP, Gomi

Nekaj slikic avgustovskega dopusta v Istri

2011-09-11T12:12:00.000+02:00

Voda Sveti Rok "spasi" v najtežjih trenutkih

Rovinj

Sončni zahod

Abramovičeva Luna pred Rovinjem in Vrsar by night

Najnovejše o najmočnejšem #32

2011-09-10T14:31:00.000+02:00

Najnovejših že kar nekaj časa ni bilo slišati, a je Chuck Norris tudi v poletnem času poskrbel za sočne najnovejše!

Chuck Norris lahko prehiti ferrarija, ki divja s 310 km/h z motorčkom, ki gre 49 km/h.

Ko se Chuck Norris zadere v kanjonu, mu odgovori Umberto Eco.

Chuck Norris je večni optimist. Vedno vidi pokopališče na pol polno.

Znameniti Trg čudežev v Pisi se tako imenuje, ker je Chuck Norris enkrat šel mimo, brez da je kogarkoli ubil.

Chuck Norris v Kinder jajčku najde nova jajčka, polna jajčk, ki so polne Chuck Norrisov, ki odprejo druge Kinder jajčke, polne daril!

Chuck Norris te lahko ubije z masažo srca v obratni smeri.

Samo dve človeški deli so vidni iz vesolja. Veliki Kitajski zid in pick-up Chucka Norrisa. Tudi ko je zaklenjen v garaži.

Vžigalice Chucka Norrisa se vžgejo dvakrat.

Chuck Norris se je odločil narediti si hišico, kjer bi preživel nekaj dni poletnega relaksa. Tako se je začelo uničenje Amazonskega gozda.

Chuck Norris lahko kliza tudi pri ročnem (namiznem) nogometu.

Chuck Norris lahko piše SMS sporočila na touchscreen, tudi če nosi boksarske rokavice.

Chuck Norris je preobrnil Mortal Kombat s Kenom iz Street fighterja.

Pes, ki laja, ne grize. Chuck Norris tudi če ne laja, grize.

Chuck Norris lahko pri tetrisu polaga kose po diagonali.

Chuck Norris, ki si v Texasu,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v Teksasu, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo, da bi gledali film Stevena Seagala,
temveč reši nas tudi Jean Claude Van Dammeja.
Amen.

Lp, Gomi

Konec letnega dopusta.

2011-09-10T12:30:00.001+02:00

Dobro, čas je za novo objavo. Pravzaprav je bil čas za to že davno, 10 dni nazaj. Ampak se nekako nisem znašel na blogu ob svojem študijskem neuspehu, prebavnih težavah, živčnih motnjah ter pestremu dnevnemu in nočnemu (žal le izjemoma) delavniku. Čas je, da podam nekaj mnenj na preteklost in sedanjost, o prihodnosti tako ali tako ne vem kaj dosti.

Mnenje o faksu:
Najprej naj povem, da sem drugo polovico avgusta živel za rokomet in za učenje zadnjega izpita, Klinične kem - ije. Po neuspešno odpisanem izpitu v maju sem bil odločen, da to ne bo prvi izpit, ki ga bom padel dvakrat, zato sem se v vročih dneh trudil kolikor se je le dalo. Zaman. Izpitni rok je bil po mojem okusu spet nabit z triki in iskanjem neznanja, dlak v jajcu in še česa, zaradi česar je bilo točk premalo, veselja ob rezultatu pa prav tako. Moram priznati, da sem sicer že po odpisanem izpitu videl kam pes taco moli, ampak vseeno je ob potrditvi, da kljub trudu nisi storil dovolj, občutek precej grenak.

Mnenje o rokometu:
Rahel izgovor iščem v tem, da sem teden pred izpitom 4 dni preživel na pripravah v Krškem, kjer mi žal ni uspelo predelati več kot 10 slajdov in morda je bilo to odločilnega pomena.
Sicer pa sem kar se rokometa tiče precej v letih. Mogoče bom kdaj napisal zelo dolg blog tudi o tem, a dejstvo je, da počasi razmišljam o koncu. Rokometno društvo Izola po novem kaže večjo resnost kot jaz in hitro se lahko zgodi, da ne bom dohajal več, interesa nadaljevati drugje pa nimam. Za zdaj še treniram vsak delovni dan, kljub temu pa nisem v kadru za 1.krog 1.A lige, ki ga moji soigralci danes pričenjajo v Ribnici.

Mnenje o praksi:
Od ponedeljka vstajam okoli 7.00.. Žal sem eden redkih, ki prakse ne opravlja v kraju, kamor se je preko fakultete prijavil, vsaj za zdaj še ne. Jutranja vožnja v Koper je prava muka (gneča, vse stoji...) in upam, da bom čimprej dobil pooblastila, da lahko pričnem z delom v izolski lekarni. Nenazadnje - lekarna je lekarna, in če se lahko opravlja prakso v Krmelju (predmestje Šentjanža, čeprav Šentjanž ni mesto....), bi jo tudi jaz lahko v Izoli. Al ne?
Na praksi "dogaja ful in ne dogaja nič" hkrati. Čakam odgovornejše in zahtevnejše naloge, za zdaj spoznavamo zdravila in verjetno je tudi prav, da sva s kolegico Živo pričela s tem.
V Koper dvakrat tedensko prihaja tudi ogromna turistična križarka, kar v lekarni povzroči ogromno gužvo turistov, rahli kaos in nervozo vseh zaposlenih. Ti potniki majo vsi nek problem! Pa ne morem verjet!

Mnenje o prvenstvu v košarki in napoved:
Ne vem kaj bi rekel. Veseli me, da je gladko izpadla Italija. Slovenija me je za zdaj razočarala, za ocene posameznikov pa mislim, da še ni čas, čeprav sosed misli drugače. Zmage proti drugorazrednim ekipam pač niso dovolj, da bi lahko rekli, da je prvenstvo za zdaj uspešno. Proti obem dobro rangiranim, nominiranim, favoriziranim in dekonzerviranim reprezentancam smo izgubili. Dobro smo se držali ampak kar šteje so točke. V četrfinalu, kamor se bomo po zmagi proti Fincem zagotovo uvrstili, bomo igrali proti Francozom in Špancem. In izpadli. Borili se bomo za mesta od 5-8 kamor tudi sodimo. In če bomo tam dobro igrali, bomo na koncu lahko tudi ponosni. Fantje, držte se!

Mnenje o nogometni reprezentanci:
Pričakovano. Nismo dovolj kvalitetni. Koren in Novakovič sta največja dolžnika in bosta najbrž zgolj še enkrat igrala v Slovenskem dresu. Vse kar bo več bo napaka.

Skratka... hvala bogu je vikend. Upam, da si bom malce spočil, čeprav dosti poležavanja ne bo. Danes bom pomagal rihtat barkico, za jutri pa še ne vem. Toliko boljše. Mogoče Na Izzy. Čeprav bom najbrž moral poslušati zgodbice o 11.septembru, teoriji zarote, terorizmu, Bin Ladnu, American Airlines in še čem.

Malo poletne sekadice

V torek zvečer sem nedosegljiv. BARCELONA:MILAN.

Lp

Letni dopust

2011-08-16T14:13:00.005+02:00

Oglašam se, ker imam danes God. Tako kot vsi Roki! Iskrene čestitke, soimenjaki!

Pred dnevi sem prišel iz letnega dopusta. Bilo je lepo, več o tem v septembru.
Blog pa je na mesečnem dopustu do 30.avgusta. Takrat se oglasim. Takrat bo znano več. Veliko več. Najnovejših o najmočnejšem. In še česa, prav gotovo!

Lep poletni pozdrav (baje, da prihajajo še toplejši dnevi) in hvala, ker me vsake toliko "pre"berete!

Do Prevlake in nazaj

2011-07-30T16:36:00.004+02:00

Kolega Marin Medak je v sredo skupaj z Galom Jakičem pričel veslati od Prevlake proti Savudriji. Veslata v kajaku dvojcu, kar je glede preveslanja celotne hrvaške obale prvi tovrstni podvig sploh.

Njuno veslanje lahko spremljate na spletni strani http://www.transatlantik.si/ in na http://team-jakic.com/blog (če imate raje angleščino).

Oba veslača sva v Opel Corsi do Prevlake pospremila Maja in jaz. Marin me je prosil, če lahko grem z njim, saj je rabil nekoga, ki bi avto pripeljal nazaj, jaz pa sem rekel, da tudi za nazaj obvezno rabim družbo, zato nama je "uspelo" (ni bilo težko) prepričati Majo. Tako smo odšli dol v štirih (dobro smo se stiskali), s kajakom na strehi. Ampak smo še mladi, kar pomeni, da nam ni bilo težko. Pot je bila dolga in polna smeha, zato je dobrih deset ur minilo dokaj hitro.

Z Majo sva preživela še dva dni na Hrvaškem, kjer sva uživala v Cavtatu in v Dubrovniku.
Slike sledijo enkrat do jutri zvečer, zdaj pa grem na en dober zrezek...

Lp, Gomi

Na poti

Cavtat

Dubrovnik

Ločeno zbiranje odpadkov

2011-07-30T16:01:00.007+02:00

Če me spomin ne vara, nisem v rani mladosti nikoli ločeval odpadkov. Smeti so bile smeti. In ko je kdo v hiši zaukazal "vrži v smeti" oz. "to je za v smeti", je bila posledica jasna: odprl sem omaro pod umivalnikom in vrgel odpadek v takoimenovani koš za smeti (od tu naprej imenovan koš). Vse lepo in prav. "Odnesi smeti" je bil drugi ukaz. Vzel sem koš v roke, ga odnesel do kante za smeti (pojmoval sem jo kot nekaj, kar je večje od koša in manjše od kontejnerja), kamor sem odvrgel zavezano vrečko iz koša za smeti. Potem so prišli smetarji in to kanto izpraznili v velik in zelo glasen tovornjak, ki je povrhu vsega vozil še v rikverc in pri tem tečno piskal. Tako smo vsi vedeli, kdo je v ulici. In navdušeno ugotovili, da iz kante čez pet minut ne bo več smrdelo po pokvarjenih ribah ali prekuhanem paradižniku. In nošenje smeti "ven" je postalo prijetnejše opravilo..

Ja, tako je bilo v rani mladosti, tako.

V Izoli ločujemo odpadke dobrih deset let. Pa smo še vseeno tista obalna občina, ki ima glede ločenega zbiranja odpadkov najdaljši staž. Vsakih dobrih sto metrov (od oka) so postavljeni trije manjši kontejnerji (pravijo jim tudi ekološki otočki, pa ne morem verjet ... glede na velikost bi jih lahko imenoval tudi velike kante za smeti ... v nadaljevanju kontejnerji)....V enega smo metali steklo, v drugega papir, v tretjega pa plastenke in pločevinke. Tako je pisalo na njih. Tudi odprtine v njih so bile namenjene bolj kot ne temu. Da "flaše" različnih tipov enostavno vržeš skozi okroglo luknjo, papir pa skozi pravokotno odprtino v stilu poštnega nabiralnika. Doma nismo imeli nikoli posebnih košev za smeti. Bil je eden. Večje "flaše" različnih tipov smo, če je le vreme omogočalo, po raznih večjih kosilih itd. redno nosili v za to namenjene kontejnerje. Vse ostalo je šlo v generalne odpadke, vključno z večino papirja (razne večje kartone ipd. sem se vseeno potrudil zmečkat in jih vreči v ~~kaselc~~ kontejner za papir. Če sem pošten v Ljubljani nikoli nisem ločeval. Dobro, če sem imel za vreči račun v smeti in sem izbiral med tremi kontejnerji sem sevedal izbral tistega za papir, a smeti od doma sem enostavno vrgel med generalne odpadke. Danes, ko je ločevanje odpadkov že tako uveljavljeno, me je ob tem kar sram. Ampak meni je bilo tako enostavneje, odpadkov ni bilo veliko (v stanovanju sem bil zadnja leta pretežno sam) in nisem videl velikega smisla, da bi odpadke striktno ločeval. Sedaj je malce drugače, počasi dojemam, da je to vendarle smiselno, higiensko ter varčno in učinkovito.
"Dobro", si rečem. Bom pač ločeval, tako kot počne 90% osveščenih in ne brezbrižnih (brezbrižno je lepša beseda za jebivetrsko) ljudi. Še posebej, ker smo v Jagodju dobili novejše kontejnerje z novimi slikicami. Pa začnimo s primerom:

- V omari se v kotu skriva Riž s pretečenm rokom trajanja. Kakšno leto. Dejmo reči, da bi bil še užiten, glede na to, da se nahaja v skorajda popolnoma suhem okolju. Po naše bi lahko rekli, da je mikrobiološko stabilen op.a. ;) Vseeno se v skladu s prehranskimi smernicami odločim, da ga ne bomo skuhal. V starih časih, bi vrgel škatlo v koš za smeti, te smeti v kanto in tako naprej.
Danes odprem kartonsko škatlo in vidim, da se v plastični (kaj je tisto sploh plastika, ali pač ni?) vrečki nahaja nekaj biološkega. Vrhunsko. Odprem vrečko, hvala bogu ne zasmrdi (morda bi bilo dobro vseeno skuhat? ;) ), vržem rižeke v bio kontejner (ja, tudi tega imamo po novem), plastično vrečko v plastiko, ter karton v papir. Good boy.
- Primer 2: Stopljena čokolada od piškotov v kartonski embalaži domačice. Ne vem, verjetno bi jo moral oprati ter folijo, ki je notri, ločiti od kartona. Ne verjamem, da je kontejner (zbiralnik?) za papir namenjen foliji, še manj pa ostankom čokolade. Gomi se sprašuje pred kontejnerjem kaj naj naredi. Pogleda levo in desno, nikjer nobenega - celotna embalaža konča v kontejnerju za papir. Priznam. Sem v prekršku?

Primerov je seveda še sto in sto. Vsak dan kakšen. Bi moral papirček od plastenke strgati dol iz nje? Moram počakati na kakšno hujšo nesrečo, da darujem njen pokrovček?

Seveda pa so kolegi na komunalah iznašli tudi izhod v sili, ki sem jo, kot sem že omenil, redno prakticiral v prestolnici. Čeprav ni bilo sile. Kanta za smeti pred vsakim gospodinjstvom. Na njej piše "Ostali odpadki". Pa še bližje je kot kontejnerji. In ko sem res v dilemi, vržem odpadek tja. Ampak obljubljam, da bo tega čimmanj mogoče. Kaj pa mi drugega ostane?

LP, Gomi

Najboljše v minulem mesecu

2011-07-25T19:05:00.000+02:00

3.mesto

Don Omar - Danza Kuduro (Naber - Pleši pleši črni Đuro)

2. mesto
Fran Milčinski Ježek - Srček dela tika taka ( Mr. Hedgehog - Listen to my heart (when he's calling for you))

1. mesto
Big foot mama - Mat'r je mr'z (Mother Foother - Colder than ice)

Tako, pa smo na koncu. Priprave so začele. Grem na trening. Kje bo kje?
Mat'r je mr'z!

Lp, Gomi

Plesati na soncu, mysterious girl ?

2011-07-24T01:01:00.001+02:00

1995:

2005:
 Kaj pa če 

In če je vse res?

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #31

2011-07-24T00:52:00.001+02:00

Chuck Norris je tako virilen, da je med svojim zajtrkom oplodil sobarico, ki je čistila sobo, medtem ko je sam namakal piškot v mleko.

Chuck Norris lahko pusti sporočilo pred piskom.

Mama Chuck Norrisa je ure in ure vadila, kako ponarediti Chuckov podpis.

Chuck Norris je večni optimist. Vedno vidi pokopališče na pol polno.

Chuck Norris je zmagal Tour De France v tanku.

Chuck Norris lahko olupi češnjo. Z motorno žago.

Bog je v finalu svetovnega nogometnega prvenstva dal gol z roko. Za izgovor je dejal: "bila je roka Chuck Norrisa".

Ko je dal gol je Chuck Norris 20 minut oponašal krila letala z rokama. 20 minut kasneje je pristal na Brniku.

Pozimi Chuck Norris vozi svojega pick-upa z levo roko skozi okno. Desno okno.

Chuck Norris je naučil plesati Michael Jacksona.

Doriana Graya je naslikal Chuck Norris.

Chuck Norris prepreči izgubo vode, s tem da zavozla pipo.

Ko da Chuck Norris jakno čez lužo, da lahko slednjo prečka ženska, je v jakni Steven Segal. Vedno.

In ne pozabite: Za brado Chuck Norrisa ni lica. Je samo nov krožni udarec!

Lp, Gomi

Za stopničke minulega tedna je malce zmanjkalo ....

2011-07-23T17:44:00.002+02:00

Šesto mesto: Hajdi - Naš kuža (Kam te bo odšel?)

Peto mesto: Pitbull - Give me everything (Sviđaš mi se)

In tik pod odrom za zmagovalce ponovno Hajdi - Petelinček (V moji sobi so igračke)

Lp, Gomi

Julijska lestvica #2

2011-07-22T16:12:00.002+02:00

Na osmem mestu Neca Falk z Mury the cat....

na sedmem pa zelo seksi Nicole, ki pod kokosom počne kdo ve kaj...

Kmalu na blogu Najnovejše o najmočnejšem ter komentar na ločeno zbiranje odpadkov.

Lp, Gomi

Pivo in Cvetje 2011 + Farmacevtski summercamp 2011

2011-07-20T14:47:00.005+02:00

Obojega sem se udeležil v minulem tednu in na obojem sem se imel vrhunsko.

Zahvala gre predvsem kolegu Marku (letos smo se res malo opustili na VIP-u, da o gledanju ognjemeta iz strehe Laškega kulturnega centra niti ne razglabljam) ter glavnima sodelavcema Davidu in Jerneju, s katerima sem štiri dni preživel skupaj praktično 24 ur na dan. Ni nam bilo težko. V slehernem trenutku smo naredili anekdotico, ki nam bo ostala v spominu kar precej časa. Zahvala tudi Gordanu, Prudi in njegovi Maji, Teji, Katarini, Tasji in Niki za prijetno popestritev malo tu-malo tam družbe. Posebna zahvala bobnarju bobnarske skupine Laško - Samotu, ki mi je za 15 sekund posodil svoj boben. Zahvala gre tudi Markotovi sestri, ki je glede na pretekla leta pokazala velik napredek v druženju z nami (cca. 2000 % več). Na koncu vendar ne nazadnje, pa tudi zahvala Magdi in Milanu za prvovrstno šolanje in podajanje mnenj, za pijačo, jedačo in potrpežljivo gostoljublje.

Na taboru je bilo pestro. Ko sem prišel sem v dveh urah spil pol litra špricerja, zmagal v odbojki, nogometu in košarki, potem pa celo spoznal nekaj novih prijateljev. Osebni vrhunec sem doživel drugo noč ob kraji zastave. Res, da je ni nihče stražil, ampak sem vseeno zadovoljen. Dejanje mi je v celoti uspelo prvič.
Zahvale za tabor gredo predvsem Staffu, ki nam je omogočil ekskluzivne pravice na taboru (en obrok smo edini zvezdniško jedli iz plastičnih krožnikov, poleg tega pa je bila cena po mojem mnenju zelo ugodna, še posebej če upoštevamo, da smo imeli povsem enake pravice, kot tisti, ki so/bodo preživeli na taboru vse dni). Zahvale tudi animatorju na bazenu, ki je poskrbel za vrhunsko vzdušje, ter kelnarjem in kuharjem v Pomaranči za prvo pomoč.
Ugotovitev na koncu je bilo precej, največja pa je ta, da smo stari. Mogoče celo prestari. Dobro, to je rekla ena bjonda, ki je bila malo gotova in mi pripisala 35 let...

Poletje se nadaljuje v bolj mirnih ritmih, v prihodnjih dneh pa bom na blogu objavil 10 pesmi, ki so najbolj zaznamovale ta zelo podaljšan vikend. Večino smo poslušali in prepevali v mojem Peugeot superturbobenz 307.0 MHz. Kakšne pa pač ne. Al kako?

Danes 10.Van Halen - Why can't this be love (U ljubav vjere nemam)

in 9. mesto. .Andrej Šifrer - Gorska roža (Nikad ne spavam)

Lp, Gomi

Nekaj o naših doživetjih tudi na Davidovem Blogu!

En mesec počitnic

2011-07-12T11:08:00.004+02:00

Po dolgi zgobi, hudi borbi in slabem znanju na ustnem izpitu lahko zatrdim:
Anal-iza in nad-zor zdrav-il (ne želim si, da študenti najdejo mojo objavo preko googla ob teh štirih mitičnih besedah) ... checked

Tako ostaja samo še en... izpit.

Pred tem pa en... mesec počitnic. Danes iz Ljubljane v Izolo, v petek iz Izole v Laško, potem pa se neuradno govori o 2 nočeh na farmacevtskem taboru v Spuhlji in o neznani destinaciji z najlepšo družbo. 25.julija začnejo priprave, nato pa sledi kakšen teden na hrvaškem morju .... pa se bo mesec počasi že obrnil.

Sam Bog zna, kaj in kako bo v resnici....
Zdej pa pod tuš in damu!

Se javim kmalu. Lp, Gomi

Bolje išta nego ništa....

2011-07-09T22:48:00.002+02:00

Rezultat sem zvedel pred slabo uro.
In takoj prekinil gledanje filma 3 idiots. Kakšno naključje;)

Lp, Gomi

Ko ti zvoni zvonec, ko na drugi strani vrat želijo denar in ko to ni dostava hrane na dom...

2011-07-08T14:14:00.010+02:00

Ravnokar (10 min nazaj) mi je na vrata pozvonila ena gospa... tu nekje med 40 in 50 let stara. Ne vem kako je prišla v blok.Izgledala je dokaj slabo... tako no... bolj švoh, pa nič kaj preveč urejeno. Malo nevsakdanje skratka.
Pa mi začne razlagat in razlagat, govorila je ful hitro. Skoraj nič nisem razumel... nek denar je omenjala, pa sina, pa bus pa tako naprej in tako nazaj, da je zvonila že pri sosedih, pa nič.... Da če jo lahko rešim in tako naprej. Pa da razume, da se ne poznava...

Pol pa sem jo nesigurno vprašal, če torej rabi teh 10 €... pa je rekla da ja. Sem pomislil, kolikokrat nisem dal eura, ko so me za to prosili na Čopovi. Dostikrat dam, dostikrat pa tudi ne, če posebej če so vsiljivi.

Si mislim... "ajde, ji dam, kaj čem zdaj, tle boga čaka...".... 10 € danes niti ni tako majhen denar, obubožal pa tudi ne bom.
Nakar mi reče: "sej denar vam bom prinesla nazaj, samo zdaj ga rabim... računajte tako no, 1 urco nekje...."
Sem ostal še bolj presenečen. Vprašala je celo, kam mora pozvoniti, ko mi ga bo prinesla... Da ni tukaj kak trik vmes in bo sedaj pol Ljubljane vedlo, kje se dobi nekaj denarja?
Ko si nepripravljen si nepripravljen. In jaz sem bil.... v boksarcah na vratih :)

Morda pa ga res prinese nazaj! Me prav zanima...
Čakajoč jo si grem narediti kosilo.

Pa ne morem verjet!

Če bo prišla ali ne, sporočim kasneje.
_____________________________
16:32
NI (še - ????!!!) PRIŠLA. VERJETNO JE ŽE V AMBRUSU, ALI PA SE POKA V KAŠNEM ZAPUŠČENEM STANOVANJU OB LJUBLJANICI. Kje je moj instinkt, da prokužim ljudi s prvim pogledom? Kaj mi dela učenje za izpit, nič drugega mi pol ni jasno. Saj ne, da mi snov je. Ampak vseeno.
Jezen sem sam nase. In se tolažim, da je danes sigurno nategnila vsaj še enega. Valda nisem bil edini?!

Ne prašajte me za rundo do septembra!

Lp, Gomi

Adele Vs. Mark Knopfler

2011-07-08T13:23:00.002+02:00

Tokrat Adele z enim izmed hitov letošnjega leta.... Lahko bi imela vse.... Ali We could have had it all....

Če ga primerjamo s Knopflerjevo Je suis Desole....

Slišimo določeno podobnost...

Khm...

Uradno Julij pa take fore....

2011-07-07T15:52:00.005+02:00

Ja, ni kaj. Julija smo že. Amapk jaz (uradno) še nisem na počitnicah. Ne godi se mi slabo, da se ne bi slučajno narobe razumeli. Na počitnicah sem v bistvu že slabo leto. Vse je dobro. OK, res! Pravzaprav odlično! Kar je dobro, pa ni slabo. Ampak vseeno imam problem. Moj problem je to, da sem sedaj v Ljubljani. In tukaj noter se skriva sto mini-stvari, zaradi katerih nisem najboljše volje. Neuradno.

Danes sem prišel v legendarno študijsko stanovanje, ki bi mu zaradi vsega lepega, kar mi je ponudil v teh letih pripisal vrednost nekaj miljonov evrov (ma dej, ni ga d'narja!). V stanovanju je mir. Igra mi neuradno najboljša muzika. Sosedje ne vrtajo. In imam vse pogoje za se učit. Problem je, ker sploh ne vem, če sem naredil pisni izpit, pa se že učim za ustnega. Pravzaprav bom po pisanju tega bloga šele dobro začel.
Učenje samo po sebi uradno ni tako slabo, med letom ga solidno prenašam, še posebej v zimskih mesecih mi ni težko tu in tam, urco ali dve preživeti za knjigo. Na toplem si polniš glavo z uporabnimi informacijami, ki jih lahko kasneje postrežeš širši okolici in si sam pri sebi misliš "kakšen car si, ker to znaš".
Toda....julij je julij in jaz kot ponosen Primorec tukaj nimam kaj iskat. Že res, da sem v Ljubljani preživel večino julija v 2.letniku, toda sedaj (mimogrede, vpisan sem že v absolventski staž - uradno) mi tega res ni treba, pa sem se vseeno odločil potrpeti, medtem ko se večina kolegov odpravlja na težko zaslužene (ali prislužene, če so med letom delali preko študentskega servisa) počitnic. Na koncu se šteje mrtve Gomi, ne joči.

V Izoli se danes končuje Eurofest. letos sem se preizkusil v vlogi tehničnega vodje mlajših dečkov (1998 in mlajši) izolskega rokometnega društva, za katere je igral tudi moj bratranec Jurij. Nismo se preveč izkazali. 8. mesto v konkurenci 13.ekip (3 zmage, 4 porazi) je moja druga najslabša uvrstitev na turnirjih (najslabši smo bili s svojo ekipo 9. v neuradno enakih letih). A bistveno je ( ;) ), da smo gladko sesuli Slovenj Gradec z 19:8. S tem smo nekako častno potrdili pravico, ki se je zgodila v slovenskem rokometu v preteklem mesecu. Dobro, fantje so pokazali določeno mero taktične nezrelosti, kar pa se z leti lahko popravi in težko rečem, da je v klubu kakšna starejša generacija, ki obeta več kot oni sami. Se jim pač ni izšlo najboljše, morda pa drugič.
Sicer pa je društvo kot tako doživelo prenekatere spremembe, od odstopa predsednika, do menjave sekretarja in še kaj kar še ne vem. Danes naj bi potekali pogovori med igralci, upravo in trenerjem. Opravičil sem se za izostanek, nisem kriv, če sestanki odpadajo en za drugim, potem pa me ni, ko se vendarle odločijo. Dobro, z menoj se tako ali tako nimajo kaj dosti za pogovorit, neuradno je več ali manj že vse jasno :), kakšna bo skazica pa bomo videli, ko se koledar obrne.

Ekola, kavo sem ravnokar popil. Z mlekom. Ki je v hladilniku bilo odprto že...ene 14 dni. Alpsko. Ko sem ga povohal ni obetalo, ampak ko sem ga probal je bilo ok. Bomo videli, ko se obrne ura. Sicer pa je biti poskusni zajček na sebi lahko neprecenljivo. Tudi to lahko smatram za del študija. Potem je vseskupaj lažje... terenske vaje, pa take fore :) Gremo!

Mamma mia ke kanzunčella moje mladosti! Sem jo po dolgem času slišal včeraj in ne morem je ne delit na blogu....

Bravo Gerry in Mark!

Lp, Gomi

P.S.
Vremenska napoved za Izolo:
http://a4.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc6/270482_10150305307362269_46543152268_9377787_941592_n.jpg
Sožalje sprejeto. Uradno.

Ali ste vedeli .. ? #13

2011-06-30T01:13:00.001+02:00

Ali ste vedeli, zakaj se dvoboju med mestnima tekmecema reče derbi?
Ime je dobilo od prestižne konjske dirke, ki jo je ustanovil Edward Stanley, grof grofije Derby, v letu 1780. Ko se je kasneje, okoli leta 1850 v Veliki Britaniji razširil nogomet, je bila tekma med dvema ekipama Ashbourna v grofiji Derbyshire imenovana Derby.

Ali ste vedeli, zakaj se je Pele klical Pele?
Zaradi tega, ker je še kot "mulc" narobe izgovarjal ime takrat odličnega brazilskega golmana Bile'-ja. Namesto Bile' je rekel Pile'. Zato so mu njegovi sovrstniki preimenovali vzdevek iz prvotnega Dico v Pele'. Sicer pa je njegovo pravo ime Edson Arantes do Nascimiento.

Ali ste vedeli, kakšnega pomena so barve petih krogov, simbola olimpijskih iger na olimpijski zastavi?
Pierre de Coubertin je izbral barve petih krogov (zelenega, modrega, rdečega, črnega in rumenega), ki jih povezuje bela v ozadju zaradi tega, ker je v tistem času to dopuščalo predstavljanje barv, ki so bile prisotne v vseh zastavah sveta. Drugi pomen pa je tisti, ki predstavlja vse kontinente: črni Afriko, rdeč Ameriko, moder Evropo, zelen Oceanijo in rumen Azijo.

Ali ste vedeli, zakaj jim je ime Los Angeles Lakers (Jezerniki), če pa v Los Angelesu ni nobenega jezera?
Zaradi tega, ker so Lakersi s svojo aktivnostjo pričeli v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota. Tam je seveda ogromno jezer. Leta 1959 so se preselili v Los Angeles, a so vseeno obdržali originalno ime - Jezerniki.

LP, Gomi

15 minut časa....

2011-06-29T17:29:00.001+02:00

Imam 15 minut časa. ~~Ne več, ne manj.~~ No, mogoče jih imam 20. Mogoče pa samo 10. Zato tudi hitim pisat. Da ne bi česa pozabil, čeprav sem prepričan, da bom.

Skozi neke negacije afermacij. To ne bo dober blog. Poleg vse nesigurnosti s časom me povrh vsega še tišči lulat, kava z mlekom ob meni pa bo mogoče poskrbela še za kaj bolj konkretnega.

Pa bom spet omenil kavo. Zato, ker je nisem pil od sobote. In se mi kljub dovolj dolgem spanju (po vseh fizioloških standardih) spi vsak dan bolj. Spet se toksične doze iz Ljubljane kažejo v takšni meri, da sedaj ne zdržim brez. Počasi se bom probal odvaditi (kot vsako poletje), danes pa si zaspanega razpoloženja ne smem privoščiti, kajti na večerjo vabim eno dekle, ki mi je do sedaj v vseh letih faksa na faksu pomagala v res veliki (ampak reeees veliiiiki) meri in brez katere bi morda še vedno taval nekje sredi drugega, (ajde tretjega :P) letnika. Dobro te večerje je to, da bom lahko tudi jaz ful dobro jedel. Kul!

Vikend je bil izjemen. Pri sebi sem gostil nekaj kolegov farmacevtov, s katerimi smo se imeli res dobro. V prekratkih treh dneh sem jim poizkušal obrazložiti, zakaj je obala boljša od celinske Slovenije. Sicer tega priznanja nisem dobil, ampak čutim, da so bili zadovoljni. Z ostalimi kolegi (bilo nas je skupaj 39), smo v soboto najeli barko Zlatoperko in za 6 ur postali kralji slovenskega morja. O podrobnostih ne bi, morda pa še ta teden pride kakšna slika/filmček na blog (če bo Miha ali kdorkoli drugi poslal). Da Bog da!

Naslednja stvar, ki bi jo rad delil z javnostjo je današnji nakup v izolskem marketu, ko sem prvič preizkusil blagajno brez trgovke. Enostavno sam si računaš, plačaš kolikor si si pač naračunal (ne, ničesar nisem ukradel), pa še konkretno vrečko dobiš zastonj (morda sem pa to ukradel??), kar v zadnjih mesecih ni ravno praksa. Pravzaprav ne vem, če obstaja sploh še kakšen market, kjer dobiš tako veliko vrečko zastonj. Vrhunsko!

In še zadnja stvar:
Zadnjič opazujem črmlja. Ni bilo prvič. Počel je isto kot ose, muhe, komarji, čebele in ostali "razbijači chill-out vzdušja". Zabijal se je v šipo. Misleč, da bo šel ven. Ali kaj? Pa ne razumem. A ko se zabije prvič, mu ni jasno, da se bo drugič prav tako? Osel gre samo enkrat na led. Čmrlji in ostali razbijači chill-out vzdušja pa grejo velikokrat. Ne ravno na led, ampak saj razumete....tako se reče. Zabijajo se v šipo in jim ni nič jasno. Pa ne rečem, če bi vsaj imel izredno čiste šipe, potem bi še razumel. Tudi ljudje smo se že zabili vanje. Ampak moje niso take. Zato jih enostavno ne razumem. Nenazadnje...evolucija bi tudi v tem primeru morala naredit svoje. Pametni so tako, da nas pičijo, ne da bi jih mi videli, slišali, ali čutili. Praktično se 1:1 ne moremo ubraniti, če oni tako hočejo. Torej so v bistvu bolj pametni od nas. Neumni pa tako, da ne morejo iz sobe, čeprav imajo dva kvadratna metra odprta. Kako glupi smo potem šele ljudje? Tudi mi se velikokrat zabijamo proti nekemu cilju, in čeprav se velikokrat odbijemo kot že omenjeni razbijači, ne prenehamo. Čeprav nam je pogosto celo jasno, da nam ne bo uspelo. Ampak dobro, važno, da se ne zabijamo v šipo. Dokler je ne očistimo, do te mere, da že nismo več prepričani, ali je res tam....

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #30

2011-06-22T00:01:00.001+02:00

Ko Chuck Norris poveča "volume" televiziorja, televizor dejansko postane večji.

Gramofon Chucka Norrisa bere tudi mp3.

Chuck Norris igra curling tako da meče ledene gore v vode Atlantika - iz svojega ranča v Teksasu.

Piratske ladje se konstantno se na morju vseskozi bojijo, da bi jih napadel Chuck Norris s svojim pick-upom.

Chuck Norris je naredil 300 na bowlingu, čeprav je igral z žogico za pingpong.

Chuck Norris lahko zadane trojko tako da ga zabije.

Chuck Norris lahko duplira konkurenco na maratonu.

Chuck Norris je nekoč prišel na zabavo, kjer ni poznal gostitelja. Gostitelj je bil nemudoma vržen ven iz hiše.

Brat Chuck Norrisa je v družini črna ovca. Črna zaradi batin, ki jih je dobil.

Tudi Chuck Norris ima srce. V zmrzovalniku.

Luna je ob luninem mrku postala rdeča zaradi tega, ker jo je bilo sram, da ni taka kot Chuck Norris.

Ko mačke Chuck Norrisa ni doma...miši vseeno ne upajo plesat.

Mac Chucka Norrisa ima celo jabolko!

Chuck Norris lahko pretvarja maščobe v glukozo.

Chuck Norris je udobno sedel pred svojim prcjem, ko se je na drugem koncu Texasa ena ženska delala samomor s skokom iz mostu. Ko je Chuck Norris končal s svojim delom, je kliknil opcijo Save As Name....
Ženska ne samo da se je rešila, temveč se sedaj imenuje Document1.

Chuck Norris je velikokrat igral igrico "Kamen-škarje-list" z Edward Scissorhands (Edward Škarjaste roke). In ga vedno premagal. Tako da je vedno igral list. Pa ne morem verjet:))

Lp, Gomi

1000m (1km) južno od Stožic

2011-06-21T23:27:00.001+02:00

Dolgo časa je že minilo, odkar sem se nazadnje javil. Spet je eden tistih mesecev, ko na blog velikokrat pomislim, še posebej zaradi tega ker me peče vest, saj so objave zelo redke. Redkejše, kot so dogodki v Stožicah. Občina Ljubljana je dvorano in stadion za zdaj dokaj solidno vnovčila in dogodki se vrstijo en za drugim. Tako smo imeli v zadnjem mesecu denimo veselico ob 15-letnici Radia Veseljak (mitico!), koncert Stinga. koncert Siddharte, dve reprezentančni rokometni tekmi, dve tekmi finala košarkaškega prvenstva, pa finale "šova" Slovenija ima talent. Od rokometa proti koncu stavka sem vse spremljal tudi po TV, delno ali v celoti. Uglavnem srednja žalost od dogodkov, pa vendarle so v Stožice skupno privabili več kot 50.000 ljudi. Če je bila povprečna karta 20€....

Sam sem na Topniški. Kilometer južneje od tega kar se dogaja, pa mi vseeno časovno, finančno in še kako drugače ni uspelo iti "gor". Priznajmo si, zmanjkalo mi je tudi motiva, z izjemo veselice radia Veseljak, a se z ožjo in širšo družbo nisem uspel dogovoriti, da bi šli pogledat to čudo tehnike. Na Topniški se ne dogaja nič pretresljivega. Uglavnem se učim, moj nov hobi pa je igranje multiplayer igric preko skypa z drugimi uporabniki, pretežno kolegi iz faksa. Nič posebenega, a včasih se otroci zadovoljimo tudi s tovrstnim krajšanjem časa. Kar se tiče klinične kemije... veste...ni šlo. Spet sem se dobro ocenil, tokrat sem žal bil pesimističen. Nepošteno bi bilo, ako bi upal na kaj več. Rezultat sem izvedel na prazniku oljk, rib in vina v Izoli, kjer smo s prijatelji nazdravili mojemu neuspehu. Think positive... jeseni bo lažji rok ;)
Čez 3 dni (ja, še vedno je torek - dobra tolažba) imam spet izpit. Anal-iza z-dr-avil (da me google ne najde, saj razumete:) ). Obetam si ne preveč, z eno "osmico" bi bil že zadovoljen. Pa čeprav v gostilniški verziji.Ustni izpiti so namreč napovedani za sredino julija, ko bomo že vsi rahlo izven forme!

Težki dnevi so pred mano, pa vsaj ni jih več dosti. Po petku se bom, prisežem, maksimalno opustil. Nekaj dni na primorskem zraku, morja itd. mi bo vse prej kot škodilo. Česar za junijske urice, preživete 1000 m (1km) južno od Stožic ne bi mogel z gotovostjo trditi...

Počivaj v miru.
P.S. Žurko pa si naredil, žurko! ;)

Lp, Gomi

Ali ste vedeli .. ? #12 = 1. Ali ste vedeli ZAKAJ?

2011-06-06T14:16:00.004+02:00

"Ali ste vedeli, da..." dobiva sestrsko podobo in se bo tu in tam spremenil v "Ali ste vedeli zakaj?"

Tako vam bom v prihodnje povedal določene zanimivosti, ki jih sicer prej nismo vedeli. Vsaj večina najbrž ne. Nova odkritja iz italijanskega portala (predvsem iz sveta športa) bom tako delil z vami...

Ali ste vedeli zakaj ima brazilski nogometni virtuoz "ime" Kaka'?
Pravo ime Kakaja je Ricardo Izecson dos Santos Leite in tudi on, kot večina brazilskih igralcev je kasneje dobil vzdevek. Slednji se je v njegovem primeru rodil v glavo njegovega mlajšega brata Rodriga, sicer bolj znanega pod vzdevkom Digao (prav tako gre za nogometaša). Rodrigo je kot majhen otrok bil neuspešen po klicanju starejšega brata po imenu. Namesto Ricardo je govoril Kaka'. Rekel je in bilo je storjeno...

Ali ste vedeli zakaj ima Ferrari kot svoj zaščitni znak konjička na dveh nogah?
Zaradi tega, ker je bil to znak na letalu Francesca Baracce, odličnega pilota italijanskih letal med prvo svetovno vojno. Leta 1923 se je Enzo Ferrari, takrat še voznik Alfe srečal z materjo Baracce, ki ga je prosila da na avto, ki ga vozi da enak znak, ki ga je imel njen sin tako rad, veroč da mu bo prinesel srečo. Po več kot devetih letih je Enzu vendarle "uspelo okrasiti" njegovo Ferrari formulo in verjeli ali ne-takoj je zmagal 24 ur belgijske dirke Spa. Rodil se je simbol ekipe Ferrari.

Ali ste vedeli zakaj se Tennisu reče Tennis?
Zaradi "jeu de paume", francoski igri odkjer tenis izhaja. Tisti, ki je v tej igri udraril žogico je moral zakričati re “Tenez!” (“ujami!”) tistemu, ki je sprejemal a chi riceveva. Beseda, ki so jo Angleži popravili v svojem slogu. Od tu beseda tennis.

V naslednjii epizodi rubrike boste izvedeli:
- Zakaj so Los Angeles Lakers, ko pa v Los Angelesu ni nikjer nobenega jezera.
- Od kje izhaja beseda "Derbi" za dvoboj dveh ekip iz istega/bližnjega mesta
Pa še kaj zanimivega...

Original: Bronski Beat - Smalltown boy
Lp, Gomi

Shaquille O'Neal - v čast mi je bilo

2011-06-02T10:59:00.002+02:00

Ne, nisem ga spoznal. Niti nisem z njim na kakršenkoli način komuniciral. Enostavno gledal sem ga po TV. Tanj sem sllišal sem zanj. Dolgo nazaj. V tretjem razredu osnovne šole. Takrat smo se z družino odpravjali v Spodnji Duplek pri Mariboru, kjer smo kupili (pa naj se še tako grdo sliši...) nemško dogo. Ker nam ni padla nobena pametnejša ideja o njegovem imenu smo se odločili, da ga poimenujemo Shaq [Šak]. Po Shaquille O'Nealu pač. Takratu že (še) igralcu LA Lakersov. Nisem natanko vedel, da gre za izjemno vrhunskega igralca košarke. Mogoče sem kdaj slišal o njem, a se za to nisem pretirano zmenil. Od takrat naprej pa je bil to igralec, zaradi katerega sem začel podrobneje spremljati NBA. Predvsem Lakerse, za katere še danes navijam. Shaqa sem ob pomembnih tekmah končnice gledal tudi sredi noči in užival v njegovih predstavah. Šlo je res za za silo od igralca, ki me je s svojimi potezami med igro in odmori navduševala vedno znova. Tudi danes Shaq v raznih televizijskih oddajah vztrajno dokazuje, da ima še marsikateri drugi talent kot samo igranje košarke in to s pridom izkorišča. V košarki je tako ali tako pokazal vse. Bil je eden boljših, po mnenju mnogih kar najboljši center v zgodovini NBA, v kar je v svojih 1207 tekmah verjetno marsikoga prepričal.

Igral je za: 1992–996 Orlando Magic, 1996–2004 Los Angeles Lakers, 2004–2008 Miami Heat, 2008–2009 Phoenix Suns, 2009–2010 Cleveland Cavaliers, 2010–11 Boston Celtics;
Dosegel pa: 4-krat NBA prvak (2000, 2001, 2002, 2006), 3-krat najkoristnejši košarkar finala NBA (2000–2002), najkoristnejši igralec lige (2000), NBA novinec leta (1993), 15-krat udeleženec All-Star tekme (1993–1998, 2000–2007, 2009), 2-krat najboljši strelec lige (1995, 2000), 8-krat uvrščen v najboljšo peterko (1998, 2000–2006), 3-krat najkoristnejši igralec All-Star tekme (2000, 2004, 2009)
Medalji: zlato z OI leta 1996 v Atlanti, zlato na SP 1994 v Kanadi.

Med vsemi igralci je skupno peti najboljši strelec v zgodovini, dvanajsti skakalec, sedmi bloker...kot večina centrov pa se je zelo slabo izkazal pri izvajanju prostih metov. Ampak ne gre mu zameriti, to ga je po svoje naredilo še bolj simpatičnega in priljubljenega na vseh koncih sveta.

Odkar ga ni več v Lakersih vedno manj spremljam NBA. Shaq je včeraj naznanil konec te izjemno uspešne kariere. To najbrž pomeni, da jo bom odslel spremljal še manj. Redki športniki so name pustili tak vtis...

Kar se mojega, žal že dobrih 6 let pokojnega psa tiče...bil mu je podoben v vsem. Priden, hvaležen, delaven, svojo moč je uporabljal v dobre namene, agresivnosti ni poznal. Bil je tudi rahlo neroden, velikosti primerno pač. Poleg tega je bil tudi pretežno zlato-rumen in malce temen. Lakersov igrač pač :). Določena podobnost obstaja, tu ni kaj.

Skratka, oba sta (bila) velika carja.

Srečno Shaq!

Gomi

Zaključek majskih igric ....

2011-05-31T23:39:00.004+02:00

Mesec maj je minil zelo hitro. Pravzaprav se mi zdi, kot da sem včeraj prišel iz praznovanja Prvega maja, ko smo se s kolegi imeli v Šentjanžu res prvovrstno.

Po tednu treningov in uradnem koncu letošnje rokometne sezone sem se 8.maja preselil v Ljubljano, kjer sem preživel nekaj izredno zanimivih, pestrih, bolj ali manj veselih dni. Majske igre, dobrih natanko 16 dni in noči trajajoč dogodek (od otvoritev do zaključka), so bile letos v znamenju sončnega vremena. Kakšna kaplja iz neba je vmes resda padla, ampak lahko bi rekli, da "kot je prišla je tudi šla". Tudi zato si nisem mogel kaj, da se ne udeležim treh zelo dobro obiskanih dogodkov.

Prvi je bil tek na grad na dan otvoritev, ko sva s kolegom Markom preizkusila, koga je več v pljučih. Na sredini klanca me je zmanjkalo in njegovega tempa nisem več zdržal, vseeno pa je moje 173. mesto med 600 študenti zelo soliden rezultat, še posebej če upoštevamo koliko časa sva prebila v prehitevanju manj zavzetih študentov. No, Marko je končal 138.. Ampak dobro. Na cilju sem tako vsaj imel koga, ki mi je povedal kje je voda, kje se dobi majčko itd.. ;)

Drugi dogodek je bilo rokometno tekmovanje v Rožni dolini. Z ekipo Hlačke dol smo pokazali izjemno domiselno igro, borba je bila včasih na meji grobosti, zaradi česar smo se znašli tudi v nemilosti sodnika. Slednji je imel resnično čuden kriterij, zato je končno tretje mesto v konkurenci sedmih ekip največ, kar smo lahko iztržili. V ekipi smo bili trije Izolani, dva Celjana, en Ribničan, en Ljubljančan in en Kozinčan. Vsekakor soliden rezultat. Poleg bronaste medalje smo v nagradni vrečki dobili piščalko, revijo, milo, kondome, majčko, pa še kaj manj pomembnega :) Hlačke dol! :)

Nekaj dni kasneje sem se udeležil tudi zaključka majskih iger. Kot vedno odkar študiram, se je dogodek odvil na ploščadi med študentskimi domovi na Bežigradu. Kar se Perota Lovšina tiče...postregel ni z ničemer novim. Klasični vmesni (redko smešni) štosi, netrezen izgled in stopnjevanje do največjih hitov. Tisto, kar me je najbolj navdušilo in presenetilo je bil Vrhunski žurka mix Rock Partyzanov, katerih nastopa se bom zelo verjetno še kdaj udeležil. Žal je bil zaključek majskih iger edini dogodek, kjer nisem dobil majčke. Konec dober, vse dobro pravijo, ampak tako....?! :O

V maju sem, ne boste verjeli, odpisal tudi dva pisna izpita. Stabilnost zdravil je šla stabilno in osemka v indeksu je zgolj ena izmed mnogih. Kako sem odpisal Klinično kemijo še ne vem, dejstvo pa je, da pričakujem gladek padec. Pravijo, da je najbolje prevzeti odgovornost in razumeti, da se pač nisi(em) nauči dovolj dobro. Vseeno ostaja grenak priokus da...ni bil lažji rok. Resnično se mi je zdel težek in morda bo naslednji (jeseni) lažji. Obstaja torej velika verjetnost, da se ga bom udeležil tudi sam. :P

Sicer pa imam do konca še dva izpita (Klinična kemija in Analiza zdravil). Enega bom napadel v koncu junija. Bomo videli. Počutm se, kot da igram karte ena. Komaj čakam, da zaključim, a hkrati še niti enkrat nisem rekel "ena". Marsikateri moj kolega pač, ampak kolikor mi je znano izgubi tisti, ki konča zadnji. Vsi ostali zmagamo. In tudi jaz bom med temi! Obljubim!*

Jiha!
Gomi

Usher vs. April

2011-05-30T17:07:00.002+02:00

Now now now...

Zdaj o zdaj...

In to smo mi želeli poslati na Eurovizijo?!
Da ne bi slučajno! Ladadideeeeeeeeeeeeeeejjjjj!

Lp, Gomi

Ali ste vedeli ... ? #11

2011-05-19T12:31:00.001+02:00

Ali ste vedeli, da je to prvi Ali ste vedeli...? v letu 2011?

Ali ste vedeli, da še nikoli nisem bil na Metelkovi?

Ali ste vedeli, da prav tako nikoli še nisem bil v famoznih Fužinah?

Ali ste vedeli, da sem 13.maja praznoval 4 leta, odkar sem napisal svoj prvi blog?

Ali ste vedeli, da imam do konca izpitov zgolj in samo še dva?

Ali ste vedeli, da če v Angliji sogovorniku rečete Shut the fuck up, se najbrž nekaj časa ne bosta pogovarjala?

Ali ste vedeli, da prvi je Chuck Norris in potem dolgo nič?

Ali ste vedeli, da italijanski vezni nogometaš Andrea Pirlo po desetih letih režiranja igre Milana zapušča prestolnico mode?

Ali ste vedeli, da bom v ponedeljek igral rokomet na majskih igrah in da me prav zanima, koliko jih bom zabil?

Ali ste vedeli, da imamo na pogled vsi zelo podobne glasilke kot Maja Keuc?

Ali ste vedeli, da smo si čisto vsi ljudje genetsko vsaj 99,9 procentov podobni?

Wuhuuuwwwww...

Lp, Gomi

Najnovejše o najmnočnejšem #29

2011-05-19T12:21:00.002+02:00

Super Hero!
3.2.1.0....

Chuck Norris je na steno svoje sobe obesil sliko vesolja, kakšno uro pred velikim pokom.. Slikal ga je on. S svojim Smartphone-om. V razmerju 1:1.

Ko da Chuck Norris kartonast kozarček v en drugi kartonast kozarček, lahko dejansko noter nalije dvakrat več pijače.

Na turističnih mapah v Texasu nikjer ne piše: "Vi ste tukaj". Povsod pa piše "Tukaj je Chuck Norris. Raje odidite.".

Ko Chuck Norris naroči nekaj preko interneta, mu to dostavijo na dom en dan prej.

Chuck Norris lahko dobi odličen med z užemanjem čebel.

Chuck Norris lahko ujame metek z zobmi. Pa čeprav ga ustrelijo izza hrbta!

Chuck Norris te lahko utopi na suhem.

Chuck Norris se je popraskal po roki in spodaj odkril, da je zadel nagrado 5.000.000 €.

Bear Grylls ne more preživeti v ranch parku Chuck Norrisa v Texasu.

V resnici Bin laden ni bil ubit s strani Navy Seals. Ameriške oblasti pač niso upale priznati, da se je po njihovih desetih letih iskanja Chuck Norris odločil preživeti polovico "springbreak-a" v Pakistanu.

Navy Seals se sicer urijo pretežno z gledanjem serije Walker Texas Ranger.

Banane, ki jih kupi Chuck Norris nikoli, ampak res nikoli ne postanejo črne.

Angleški princ William je kupil 10.000 skodelic, ki so imele gorsliko poroke Chuck Norrisa.

Chuck Norris lahko spije molotovko.

LP, Gomi

Preseženih 20.000 obiskov bloga v zadnjem letu!

2011-05-10T23:26:00.004+02:00

Spoštovane bralke, cenjeni bralci...

pa tudi tisti, ki tukaj samo gledate slike in poslušate glasbo,

hvala, ker spremljate moj blog. V preteklem letu (od lanskega junija) ste na prvo stran bloga števec obrnili preko številke 20.000. To je lepa številka. Račun pravi, da je blog v povprečju na dan obiskalo 58 ljudi, kar je zelo solidna številka. Vsekakor je, vsaj kar se statistike tiče, za mojim blogom rekordno leto. Za to se moram "zahvaliti" tudi facebooku, ki je v minulem letu na moj blog prinesel največje število ljudi. Tako se je sicer zgolj približal googlu, ki je v celoti gledano še vedno tisti vir, od kjer je semkaj zaneslo največ obiskovalcev. A je facebook še enkrat dokazal, kakšno vrednost ima. Ko sem objavo razširil med prijatelje na omenjenem portalu, se je v nekaj urah na blogu zgrnilo tudi preko 200 obiskovalcev. To mi verjetno zgolj s samim firbcom bralcev ne bi in ne bo nikoli uspelo. Obisk bo zato v naslednjih tednih zagotovo padel, saj na facebook nekaj časa ne mislim objavljati. Upam, da se motim, toda verjamem, da se bo sedaj videla realnost, ki nikoli ne bo prinesla tromestnega obiska dnevno. Nisem niti toliko znan, niti toliko zanimiv, niti toliko priljubljen.

V prihodnje se bom trudil napisati (še) kaj zanimivega in prav zanima me, če bom junija 2012 na blogu zagledal številko višjo od 40.000.

Brez Vas ne bo šlo, zato vabljeni k branju še naprej!

Gomi

The Worrying kind vs. Jaz ne grem v šolo

2011-05-09T13:43:00.003+02:00

Malce podobno... malce pa ne. Vseeno preveč, da bi preslišal.

The Ark ...2007

Adi Smolar ... 2000

Fate voi..

Kolega David je na svojem objavil še en dvoboj, pri čemur so, verjeli ali ne, našega Adija kopirali tudi na letošnji euroviziji. Poglejte si tukaj!

Lp, Gomi

V boj proti virtualni odvisnosti

2011-05-05T17:31:00.004+02:00

Danes, od 17:30 dalje sem do nadaljnega izbrisan iz facebook portala.
V manjši obliki sem nekaj takega že sprobal in sicer z maksimalno enkratnim (včasih dvakratnim, priznam:)) ) obiskom te neverjetno sposobne strani. Maj bo pester in za facebook ne bo časa, zato bom poizkusil... pa da vidimo, kakšno je življenje brez. Nekaj časa bom valda zdržal?

Du ti zna... :)

Zelo všečen, zelo nov in nasploh primeren komad za to priložnost.

LP, Gomi

Tipi so gotovi.... #2

2011-04-29T13:26:00.000+02:00

Ponovno lepo dobrodošli v rubriki Tipi so gotovi!

Vozim se iz Izole proti Strunjanu. 40, 50, 70 km/h, po omejitvah, mogoče kakšen kilometer čez, če ravno glede na cestne, vremenske, politične in gospodarske razmere ne ogrožam sebe in drugih. Poslušam glasbo. In sem dobre volje. Svet je lep. Ne glede na vse omenjene razmere. Pred sabo zagledam dva kolesarja. Ki vozita v klanec, strm klanec. Navzgor seveda. Prvo od prvega, tam nimata kaj iskati. V Izoli je za kolesarske navdušence zelo dobro poskrbljeno, imamo t.i. pot po porečanki (železnici, ki je preko obalnih mest vozila iz Trsta v Poreč) in tam se lahko vsi mirne duše sprostijo kolikor jih je volja ter prečešejo obalo po dolgem in počez. Ne pa da gonijo v zares strm klanec proti Belvederju in motijo promet. Tudi to še ni vse. Vozita seveda vzporedno, tako da ko mi nasproti pride avto, mi ne preostane drugega, kot da za kolesarjema zavrem. Tako izgubim na hitrosti, moj peugeot pa ni porsche in za prehiteti oba Armstronga moram počakati, da pred mano speljeta v nepregleden ovinek. Šele zatem lahko mirne duše znižam prestavo in peljem mimo njiju. Malo manjka, da ne odprem desnega okna in.....

Po poti za nazaj pa nisem mogel verjet. "Skandinavski kolega", dokaj v letih mimogrede peš poriva kolo po glavni cesti med križiščem Beli Križ - Portorož in Valeto. Ponovno v klanec navzgor. In ko se 15 min kasneje vračam iz Pirana, ga vidim, kako iz Strunjanske doline poriva kolo ponovno v hrib proti Belvederju. "Dobro, napreduje", sem si mislil. Kaj za vraga je šel kolesarit "climbing style" in kako to, da se ni pozanimal, da ne sme porivati kolesa po cesti, ki je, "mimogrede", v samem slovenskem vrhu po številu smtnih žrtvev. Okupatorjev je bilo na obali tudi takrat na pretek in zaradi njega so nastajale kolone! Totalna brezbrižnost! 100 in 500 metrov nazaj je imel 0,5m x 0,5m znak o odcepu na kolesarsko in samo kolesarsko traso. Manjkal je samo še Marco Pantani, ki bi v italjanščini vabil z "venite, venite" (pridite, pridite). A on ne. Goni v klanec, kjer je cesta stara narejena za dva fičkota. Ko se dva avta s prikolicama srečata se pa pred srečanjem prekrižata in upata, da bo šlo skozi.

No, in ravno o takih, ki so široki kot prikolica, čeprav to niso, govori moj naslednji odstavek. Zakaj, zakaj, zakaj - se sprašujem v slogu Joseja Mourinhota? Zakaj kljub slabi cesti on mora divjati in sekati polno črto za minimalno 30 cm. Verjetno zato ker je cesta ozka in on ne zna dovolj dobro vozit, za imet avto na za to namenjenem pasu. Zakaj mora mene spravljati v nevarnost in zakaj se mu pri tem ne odpre vseh 8 airbagov??? Zakaj ne razume, da ima črta, pa čeprav ni polna, v določenih primerih ločevalni namen?!
In pol se sprašujemo, zakaj nekateri zletijo s ceste. Morda pa niso vedno sami krivi. Morda zato, ker so tisti, ki so jim pripeljali nasproti maksimalno gotovi!
Al ne?

Lp, Gomi

Lp, Gomi

Kolumna: RD Izola v sezoni 2011/2012 v 1.A državni rokometni ligi

2011-04-25T21:03:00.010+02:00

Pisala se je sezona 2010/2011. V vseh športih, v vseh ligah, tako tudi v 1.B ligi. Članski, moški 1.B ligi. Rokometni. To poudarjam zaradi tega, ker v Sloveniji te lige poznajo tudi v košarki, kegljanju in najbrž še v kakšnem manj pomembnem športu. Pomemben je pa po mojem kriteriju tisti, ki ga spremlja množica. In rokomet to v Sloveniji vsekakor je. V vseh ligah. 1.B in 1.A nikakor ne z enako mero, toda v tem športu je vselej zanimivo opazovati, kako se razpleta v drugem rangu in kako se bo vse skupaj preneslo v prihodnje leto. Z dvema novima ekipama tu, z dvema novima tam. Ki ponavadi s težavo dohajata razliko v tempu med obema tekmovanjema. Malce zaradi financ. Malce zaradi strahospoštovanja. Malce zaradi igralskega kadra. Malce zaradi neizkušenosti...

Razlike so nezanemarljive, čeprav je opažati, da so vsako leto manjše, še posebej zaradi zelo pogostega trgovanja z mladimi in starimi(tudi posoje...) ter zaradi manjše razlike med vsemi naštetimi kriteriji. Slovenski klubski rokomet poslednično premore vse manj vrhunskih igralcev. Takih, ki jih pozna cel rokometni svet in ne samo Slovenija. V veliki večini so to tujci. Ti »bežijo« domov ali pa v bolj kvalitetne lige. Saj poznate stavek iz medijev: »tukaj je vse urejeno, na visokem nivoju je to, na visokem nivoju je ono, gledalci živijo za ta šport, pozdravljajo me na ulici....«. Fenomen emigracije lahko opazimo pri Celju, Mariboru, Slovanu in še kakšnem klubu. Slovenska liga tako že dolgo ni več takoj za Nemško in Špansko, temveč je nazadovala nekam v ozadje. Najbrž se bodo mnogi strinjali, če priznamo prednost Danskim, Francoskim, v neki meri tudi zvedniškim klubom iz Vzhodne Evrope. Igralski kader je tam neizpodbitno pogojen s financami. Strahospoštovanja ni, izkušenj pa imajo vsi na pretek. Od takih smo se s sovrstniki iz televizije v preteklosti veliko naučili.

"Nekoč" je obstajal Moški rokometni klub Izola (MRK Izola). Glavni spoznor je bil takrat Delmar. Klub je bil stabilen član 1.A lige in čeprav se je marsikdaj kje zataknilo, je zadeva funkcionirala. Velika slavja, pa čeprav zaradi težko priborjenega obstanka v 1.A ligi so bila skorajda vsakoletna stalnica. Z organiziranim navijanjem, zastavami v zraku in trobljenjem po mestu. A se je deset let nazaj to končalo. Iz prve (1.A) lige je klub prestal manjšo šok terapijo, v dveh letih so tako igrali že v tretji (2.DRL), nekaj dolgov pa se je moralo rešiti s preimenovanjem v Rokometno društvo Izola.

Stanje v klubu se je počasi stabiliziralo in sledilo je nekaj naslednjih sezon v 1.B ligi. Z glavnim sponzorjem Istrabenz plini in z vedno bolj ali manj enakim igralskim kadrom, v katerega sem v letu 2004 vstopil tudi sam. Vse do letošnje, na nek način sanjske sezone. Nič kaj rožnata situacija v ostalih primorskih klubih (izvzet je trenutno najmočnejši slovenski klub Cimos Koper) je v klub pripeljala nekaj novih obrazov, največ svežega vetra pa je v klub pripeljala nova uprava. Obljubljene nagrade po tekmah in »če se potrudim lahko profitiram« odnos na treningih je v domačo dvorano hitro prinesel zmagovalno miselnost. Visokih pričakovanj pred in med sezono vseeno ni imel nihče. Želeli smo si zlate sredine a točka po prvih dveh tekmah je bila manj, kot smo si vsi želeli. Takrat so se pokazali vsi limiti ekipe, ki (še) ni imela prave identitete. Najbrž smo se v glavah takrat vsi zavedali, da na vrhu lestvice nimamo kaj iskati. A po treh tekmah smo imeli že tri točke in zasedali peto mesto na lestvici. Kjer nas res ni bilo že kar nekaj sezon. Po petih jih je bilo 7. In tako naprej. V prvem delu smo izgubili vsega šest točk od dvaindvajsetih in v zimo vstopili na drugem mestu. Takoj za Krškim, velikim favoritom lige pred začetkom sezone. Dišalo je po marsičem, optimistom tudi po končnem prvem mestu v ligi. Nad nami so bili presenečeni vsi, kar sem razbral iz sporočil, ki so mi jih pošiljali sovrstniki iz drugih slovenskih klubov. B.F., entuziastični trener ene izmed mlajših selekcij mi je pred sezono še med pripravami dejal: »Gomi, jaz mam občutek veš...da bomo letos tle v Izoli priča eni taki novi rokometni pravljici.« Nasmejal sem se mu, pa ne ker bi rekel kaj narobe. Zdela se mi je duhovita, optimistično-pozitivistično naravnana izjava. »Ko bi vsaj« sem si mislil. Kaj sem odgovoril pa se ne spomnim. Morda sem ob nasmehu zgolj nevidno zmajal z glavo in se posvetil drugim stvarem.

V drugem delu sem se ekipi s polno paro priključil tudi sam. Počutil sem se odlično, prvi dve tekmi odigral v skladu z zmožnostmi in prisostvoval dvem tesnim zmagam. Žal pa sta me bolezen in tritedenska odsotnost iz treningov prikovala na tribuno. V prestopnem roku smo z dvema igralcema še okrepili konkurenco, poleg tega pa se zmagovalnega konja ne menja in kmalu sem se sprijaznil s to filozofijo ter ekipi poizkušal pomagati kolikor sem pač na treningih lahko. Šesta, osma, deseta, dvanajsta, štirinajsta, šestnajsta, osemnajsta (proti vodilnemu Krškem v gosteh), dvajseta (v domači dvorani minulo soboto proti tretjemu SVIŠU) točka v drugem delu. V drugem delu torej same zmage. In uvrstitev v 1.A ligo še pred zadnjim kolom (7.maj v Ljubljani proti Škofljici). Zanesljiva, presenetljivo zanesljiva. Po eni strani smo prekosili same sebe, po drugi pa pokazali, da smo bili v preteklosti premalo podprti s strani pokroviteljev, občine in ostalih. V današnjem svetu nihče ne dela dobro zastonj in tudi mi smo se tako v preteklosti pogosti borili za sendvič (redko, res je bila največkrat dokaj okusna večerja) in sok. A smo imeli radi rokomet in Izolo. Da smo sploh lahko igrali pa gre velika zahvala tudi prejšnji upravi, ki je vedno poskrbela, da smo sezono lahko brez pretiranih pretresov in zahtev pripeljali do konca. Tako nismo končali tako kot nekateri drugi klubi, ki jih je preslabo finančno stanje pahnilo v nezavidljiv položaj, nekateri klubi z dolgo tradicijo pa praktično ne obstajajo več. Izola je znana po tem, da se ob težkih trenutkih hitro obrne hrbet in upam, da se ne prvo, še manj pa drugo v našem rokometnem društvu ne bi zgodilo še dolgo.

Zaenkrat ne kaže na to, a saj veste...prijatelja spoznaš v nesreči. Na veliki fešti v dvorani se je v soboto (ne)napovedano pridružilo mnogo ljudi. Mnogo tistih, ki so rokometu dali veliko danes in še več tistih, ki so ga podpirali včeraj. Spominjalo me je na praznik ob petdesetletnici kluba, le da je bilo tokrat manj slavnostno in še bolj veselo. Upam, da so dojeli za kaj se gre in da bodo v taki ali drugačni obliki tudi jutri podpirali RD Izola. Če bo tako, potem se ne gre bati, da res kaže na novo rokometno pravljico za katero si iskreno želim, da bi trajala vsaj 10 let in da ne bi zaspala na tem ali celo kakšnem večjem dosežku. V tem času pa s pravim odnosom, podporo in pogoji za trening urediti tudi razmere (namigujem na kvaliteto in število igralcev) v klubskem podmladku, od minirokometa do mladincev. Kar se tega tiče sem res grobi zunanji opazovalec, toda opažam, da stanje trenutno ni dovolj obetajoče. Fantje imajo resda lepše trenirke in drese (kar pomeni, da neka podpora vseeno obstaja) kot moja generacija v njihovih časih, toda vrh piramide (članska ekipa) se v vseh zdravih sredinah hrani od spodaj. Naj odgovorni poskrbijo, da bodo temelji dovolj trdni in da »hrane za člane« ne bo zmanjkalo. Vse, kar je bilo za ta uspeh spremeniti, bo potrebno v drugi sezoni najbrž še nadgraditi. V 1.A ligi bo poleg tega nujno potrebno dodatno povečanje financ in števila treningov. Že znanstveniki v začetku 19.stoletja so razumeli, da za iti višje potrebuješ dodatno energijo od trenutne potencialne. Želim si, da bi jo lahko iztisnila trenutna zasedba. Ta, ki je še vedno mlada in ki je že toliko časa sadila, da bi si zaslužila to žetev. V celoti to vsekakor ne bo možno. Pomankljivosti obstajajo in nekatere bodo ostale zato bo potrebno dobro razmisliti, kako, koliko, zakaj in komu kaj. »Koji nema v glavi ima v nogama.« Predvsem pa poizkusiti narediti pameten načrt (za daljši rok?). Ni vsak dan nedelja in zato je dobro biti »zavarovan«.

V vsakem primeru: Čestitke fantja, čestitke društvo! Zdravo, srečno in uspešno v prihodnji sezoni.

Do takrat pa - Mirne počitnice! Se vidimo jutri na treningu, da še kakšno rečemo! :)....

Gomi J.

POSNETEK S KAPETANOM

Rokometno društvo Izola v 1.A državno rokometno ligo

2011-04-24T13:55:00.007+02:00

Več slik sledi, zaenkrat pa ta avdio posnetek.. Igral sem se novinarja in za kratko mnenje o sezoni vprašal Davida Stepančiča, našega kapetana...
Prej in potem kopica smeha, za dve minuti pa resno. Malce resnosti mora bit! A je A, B je B!

...Dosti več o tem že v naslednjem blogu.

Ekskluzivno in drugače kot v časopisu o tej novi izolski rokometni pravljici! :)

Kmalu tudi avdio vratarja Dragana Keviča, ki pa za moj radio trenutno nima časa! Ima nekaj za delat! Ampak ga bom že prepričal! Upam.

Najnovejše o najmočnejšem ... #28

2011-04-19T00:01:00.001+02:00

Chuck Norris lahko zaloputne z vrati brez da jih zapre.

Ko Chuck Norris na nogometni tekmi odpiska konec, se takoj prične apokalipsa.

Chuck Norris si lahko zaveže vezalke medtem ko pokončno stoji na obeh nogah.

Chuck Norris lahko zaigra orgazem. Ženskega tudi.

Chuck Norris lahko strelja najstrožjo kazen z glavo.

Chuck Norris je skočil s padalom na Zemljo. Iz Plutona.

Ko je Chuck Norris enkrat lovil svoje sovražnike s svojim pick-upom, je slednji zletel iz ceste. Chuck Norris pa je naprej lovil sovražnike v teku, pri čemer je podvojil svojo hitrost.

V originalu bi se film "300" moral klicati "1". Glavni igralec bi moral biti Chuck Norris. A je bil plan spremenjen, kajti perzijska vojska ni uspela premagati Chuck Norrisa niti za finto.

Svetniki imajo v svoji denarnici pogosto majhne slikice od Chuck Norrisa.

Chuck Norris je čutil proteinski dolg, zato je v enem grižljaju pojedel Bear Gryllsa.

Pojavljajo se namigovanja, da naj bi bila Bear Grylls in Chuck Norris mogoče ena in ista oseba. S tem da je Chuck Norris dosti močnejši.

Chuck Norris je ubil svojega nasprotnika že s tem, ko mu je "vrgel rokavico".

Chuck Norris lahko ureja PDF datoteke z Microsoft Wordom.

Lp, Gomi

Takos, 15. in 16.4.2011- Si dobu, si jedu tortiljo?

2011-04-18T13:24:00.009+02:00

Za mano je dokaj pester vikend. Lahko bi bil še bolj pester, ampak preforsirat se nikoli ni dobro. V noči na soboto sem, kot eni še ne veste, prisostvoval veliki žurki v mariborskem takosu, kjer sem dobršen (se tako napiše) del večera-noči preživel za dj mizo. To ni bila miza kakršno si lahko predstavljate, predvsem pa na njej ni bilo prostora za kaj več kot moj računalnik in disk, za miško npr. ga je bilo že premalo. Na njej so bile namreč vse stvari od takosa, priklopljene preko ne vem kakšnih lukenj in prekomplicirane za odklopit. Zapestja so tako dokaj trpela, pa tudi izbira pesmi mi ni šla tako tekoče kot sicer, še posebej, ker sem za izbiro ene od teh porabil preveč časa.
V Mariboru so me pričakali kot pravo zvezdo. Tako so me po strogem centru peljali z avtomobilom in mi razkazali največje znamenitosti, od Mc'Donaldsa do stavbe Nove KBM, občine itn..

Na sami fešti je bilo vrhunsko. Sicer sem prvič dobil toliko kritik na račun glasbe, a so me drugi potolažili, da je to nekaj normalnega. Povprečna starost gostov v lokalu je bila 45 let in vsak je želel tisto svojo najljubšo iz študentskih let/današnjega časa, ki komu drugemu ni bila po godu. Dobro. Ustregel sem čisto vsem, vrtel od Guette do Klape Masline, preko Plestenjaka, Faraonov, Aleksandra Mežka, do Rolling Stonesov, Pink Floydov, CCRov in drugih...na obrok sem pa počakal do cca. 3. zjutraj. Vrhunska tortilja, ravno prav mlačna in okusna. Kako tudi ne bi bila? Ne vem zakaj, ampak ko "vrtim" glasbo nikoli nisem lačen. Sem toliko v samem procesu, da na kaj drugega ne pomislim. Žeja je pa hujša stvar od lakote, zato sem redno praznil svoj odličen rubinasto-rdeči kabernet iz kozarca. Kje ste še videli Deejaya, da pije vino? Dober feeling!

Okoli štirih zjutraj sem vzel mikrofon v roke in tudi sam zapel sodeloval pri petju parih komadov. Kmalu nato pa sem z limuzino odšel proti Habakuku, kjer me je že čakal pripravljen suite apartma.

Uglavnem petarda, toti Štajerci niso normalni, mi Primorci pa še manj.
Lp, Gomi

P.S. Šalim se, spal sem pri bratu, ki ima v Mariboru najetih 25 kvadratov...

Sonček je, jaz pa tle...

2011-04-11T17:27:00.005+02:00

ZA malo delo	22 (38%)
PROTI malemu delu	24 (42%)
Se še odločam	6 (10%)
Na referendum ne grem	5 (8%)

To so rezultati ankete, ki sem jo opravljal na blogu minuli teden. Kaj reči? Dokaj izenačeno je zgledalo vse skupaj, na referendumu pa je vlada dobila veliko večji udarec od pričakovanega, vsaj po mojem blogu sodeč. Zamislim se lahko, kakšni ljudje hodijo na moj blog. Očitno imam velik delež tistih, ki so podprli zakon. Kar najbrž pomeni, da imajo dovolj pod palcem. Kar pomeni, da komaj čakam, da me kakšen od vas povabi na pijačo. Daj, ne bodite škrti!
Sam o rezultatu referenduma nimam večjih/daljših komentarjev. Kar sem imel za povedati, sem povedal že "dva bloga nazaj". Pričakoval sem zavrnitev predloga o zakonu, tako da nisem presenečen. Nisem zadovoljen, niti nezadovoljen. Konec koncev sem, verjamete ali ne, bil eden tistih šestih... Na referendum sem pa okoli 16.ure popoldan vseeno šel. S kolesom, v klubski trenirki, klubski kratki majčki, klubskih supergah in z zelo neurejeno frizuro in očali. Upam, da me ni nihče spoznal. Kako sem glasoval pa naj ostane skrivnost. Pa saj veste, včasih je bolje biti med tišjimi, kot se komu zamerit.

Minuli teden sem opravil izpit. Grd izpit. Enega izmed grših. Med gršimi. FA.Kem IV. Saj veste, tisti ki sem ga omenil šest blogov nazaj ;). V bistvu sem dokaj priden in vesten blogger, če pomislim, da sem med pisnim in ustnim izpitom napisal toliko blogov. Očitno mi je bil včasih res dolgčas in "sve radim, samo da ne radim" je bil ponovno aktualen rek. Saj ne, da je pisanje bloga neprijetno opravilo, pa vendarle profesor ne bi bil navdušen, da klatim takšne neumnosti na internetu, namesto da bi "učil knjigo".
To je torej to. V sredo imam nov izpit. Zdravila v alternativni medicini ... Zdravilstvo: "Dejavnost, ki se izvaja na način, ki ne škoduje zdravju". Vprašanje je, koliko je to res. In koliko zares koristi. Kakor komu. 100 ljudi, sto čudi, sto žena, dvesto...Morda o tem kaj več drugič.

Sezona obiskovanja gričkov, hribov in gora se je z lepim vremenom dodobra pričela! Ste že bili na Triglavu? Kadarkoli do zdaj? Odgovorite pod vprašanjem na desni strani!
LP, Gomi

Čestitka in malo muzike

2011-04-06T18:02:00.001+02:00

Vse najboljše teti Andrejki s strani bloga. Bodi še naprej čila!

Zakon o malem delu... Za ali proti?

2011-04-05T15:40:00.006+02:00

Na desni strani zaslona imate anketo, kjer vas anonimno sprašujem, če in kako boste volili v nedeljo, 10.aprila.

V medijih slišimo 100 razlogov za in 100 razlogov proti, in tako z enimi kot drugimi se tudi sam v določeni meri strinjam. Zanima pa me, kaj vi mislite o tem zakonu? Kaj je tisto res pomembno, zaradi česar je dober oz.slab. Povejte in in tako utemeljite svoj morebiten glas. Če želite povedati svoje mnenje imate možnost, da v komentar pod objavo napišite, kar si želite povedat in kar bi morali vsi, predvsem pa tisti, ki se jih zakon tiče, vedeti. Zakaj za in zakaj proti?

Tokrat dobrodošli tudi anonimni komentarji, tako ali tako ne pričakujem, da bi se kdo tukaj "javno" razglasil glede referenduma.

Morda se glede teme še javim, za zdaj sem rahlo sramežljiv. Sicer pa sem čisto nekaj malega o tem napisal že nekaj mesecev nazaj, kar tako, mimogrede. Na tem mestu.

Hvala!

Lp, Gomi

Bolj komplicirano kot dan prej...

2011-04-02T01:57:00.006+02:00

Dan po Godu vseh Hugotov pride vsako leto drugi april. In v drugem aprilu sem se tudi odločil napisati drugo aprilsko objavo. Prvoaprilska vam je po odzivih sodeč bila dokaj všeč. Morda zato, ker je bila neresnična. Na telesu danes nimam več tatuja. Saj veste...prvoaprilske šale. "Aprilske" ...Waw! Kako drugače se to sliši od vseh ostalih mesecev. Verjetno ker "aprilsko" uporabljamo pri vremenu. Pridevnike s korenom drugih mesecev pa ne tako pogosto. Vreme je vendarle najbolj pogosto uporabljena tema pri pogovorih v vrsti Homo Sapiens Sapiens, tako da je v bistvu po tej teoriji april najpomembnejši mesec in bi se morali ljudje v tem mesecu največ pogovarjati. Mogoče pa je to zgolj resnica in ne samo teza triindvajsetletnega študenta farmacije. Največ pogovarjati torej...
Kar ni enako kot spoštovati se, imeti rad ipd. Kajti najraje se imamo (baje) za Valentinovo, ne toliko zaradi tega, ker dejansko čutimo več kot en dan prej, temveč ker naj bi enostavno tako moralo biti. Kolega David je v svojem blogu napisal nekaj več o tem....Radi pa se imamo tudi decembra, torej takrat, ko dajemo/dobimo (večina raje dobiva kot daje) darila in ko nam je mraz. Ko se radi stisnemo čisto iz fizioloških vidikov in ne kot poleti, ko se v postelji/na brisači prepoteni izogibamo objemu partnerja, razgrnemo svoji pazduhi in pogledamo v strop/zvezde ter mimogrede razmišljamo o mrzli limonadi, ki bi jo takrat "mogoče" raje imeli ob sebi kot...

Eh, dobro, pustimo to...saj smo samo ljudje. Verjeli ali ne, spet sem rahlo nadrkan. Enostavno pridejo dnevi, bolje rečeno več dni zapored, ko se mi v življenju na pot namerno ("ja pa kaj še!":) ) postavljajo prenekatere majhne ovirice. Kolikorkoli so majhne, me vseeno vržejo iz tira. Tudi če jih zrušim jim uspe spremeniti smer mojega teka, dostikrat tako, da se potem le stežka spet postavim v pravi kurs.
#1 Če mi uspe, sem sam sebi car. Gledam se v ogledalo in si rečem: "legenda!".
#2 Če mi ne uspe sem sam sebi bogi. Pogledam se v ogledalo in si rečem: "kako ravno meni?! Kako spet meni? Zakaj?" ("ja veš da, samo tebi"...)

Fajn, na začetku bloga sem mislil, da bom govoril o konkretnih osebnih stvareh. Pa ne bom. Ker potem boste ugotovili, da v bistvu sploh nisem legenda. Še manj pa bogi. Saj, če sem iskren, to vse vem tudi sam, ampak... neke standarde si je pa tudi potrebno postaviti. Sicer se lahko zgodi, da ne ločiš med tem, ko delaš dobro in med tem, ko delaš slabo. Konec koncev, vse je odvisno od nas samih. ~~Kar žejemo to sanjemo~~...kar sejemo to žanjemo in ni vrag, da če dobro seješ, se ti posledično plevel ne bo postavljal po poti in ti spreminjal kursa. Razen, če te ne bo sosed zaje*** (Slovenci bi rekli "metal polena pod noge"). Problem je, ker se ljudje vse prevečkrat poslužujemo popravljanja nečesa (farmacevti bi reklu kurative namesto preventive), kjer smo že zdavnaj postavili krhke temelje. In če smo korenine plevela pustili v zemlji, bo ta na tak ali drugačen način pokukal ven.

Pa sem jaz tudi kaj zgrešil? In kje točno? Sam pri sebi verjamem, da sem. Čeprav se bom na koncu mogoče celo pogledal v ogledalo v slogu #1. Želim si tega. Ampak, lahko bi se že danes, in tako še stokrat prej. Pa se ne morem. Razmišljam o tem, kje bi v tem primeru že lahko bil? In ali bi bil v tistem primeru mogoče manj nadrkan? Je življenje zanimivo zaradi uspeha ali zaradi neuspeha? Je zanimivo, ko seješ, ali je zanimivo ko žanješ?
Žeti in se pri tem učiti kako sejati, bo verjetno pravi odgovor. Meni je všeč, čeprav je mogoče malček zakompliciran. Ampak saj smo v aprilu. In če si obetamo, da bo vreme komplicirano, zakaj si ne bi obetali takšnih tudi manj pomembnih stvari?

LP, Gomi

Moja prva lepotna operacija - Tattoo

2011-04-01T00:52:00.009+02:00

Že kakšno leto sem razmišljal o tem, da bi si naredil tattoo. V daljni preteklosti sem do tega imel slabo mnenje, a zadnje čase dobivam občutek, da je prav tattoo tista stvar, po kateri se naša zunanjost najbolj enostavno loči od ostalih. Nenazadnje se je za tatoo odločilo veliko slavnih oseb (Beckham, Jolie...), tako da to v današnjem svetu verjetno res ni nič slabega. Pa tudi boli ne tako zelo kot pravijo nekateri. No, vsaj mene ni. S prijatelji, ki so kar se tega tiče bolj izkušeni, sem se pogovarjal, kje bi ga bilo najbolje narediti in skupaj smo si prišli na jasno, da je najbolj primerna za to noga. Z roko se namreč rokujem in morda bi si lahko kdo prehitro ustvaril kakšen predsodek, pa tudi v lekarni bi prodaja najbrž upadla, ko bi videli takega prodajalca...

Glede na to, da sem ponosen Izolan, smo se odločili za moder motiv z rdečo ribo, ki je rdeče barve bolj kot ne zaradi tega "ker ta najbolj paše vanj". Neka škarpena pač :)

Čeprav je bolelo za prihodnje načrtujem še en tattoo na hrbtu, najbrž bo šlo za črno kitaro Fender Stratocaster. Bomo videli. A do takrat bo minilo še nekaj časa, zagotovo pa cela poletna sezona.

Aha, skoraj sem pozabil...Slika...
Upam, da vam je všeč!

Lp, Gomi

Kakšno čudno leto... kaj pa, če je vse res?

2011-03-27T15:37:00.006+02:00

Kaj pravijo datumi? To leto bomo imeli štiri zelo zanimive. 1/1/11, 11/1/11 sta sicer že bila, čez dobrih sedem mesecev pa nas čakajo še npr. 1/11/11 in 11/11/11.

In to še ni vse.

Vzami zadnji dve števili leta, v katerem si rojen. Dodaj svoja leta in kaj dobimo?? Številko 111! Sicer to ni baš neka matematika, ker naslednje leto bo za vse 112. Pa vendarle :)

To leto bo imel oktober 5 sobot, 5 nedelj in prav toliko ponedeljkov . To se zgodi vsakih 823 let. To je leto denarja. Ni da ni. To so leta znana pod imenom "Moneybags"-"vreča prinaša denar". Kitajski Feng-Shui celo pravi, da če boste priporočali povezavo tega bloga prijateljem, boste dobili veliko denarja v prihodnjih dneh. Pa je to res?

Ne me jemat za besedo, to je moj blog in na njemu rečem tisto kar se mi zazdi. Si pa tega nisem jaz izmislil in baje da je vse res!!!

Pa ne morem verjet!

Zavedam se, da je blog vse prej kot kvaliteten, toda....ali nismo ljudje zadnje čase za denar pripravljeni storiti še celo kaj več, kot prebrati tovrstno gradivo?! ;)

Lp, Gomi

5 izpitov do "konca", danes baje najtežji

2011-03-24T14:14:00.008+01:00

UPDATE: 24.3.2011;

23:54

IZPITA NI BILO, KAJTI PROFESORJI "NISO VEDELI", DA IMAMO ZA DANES POSTAVLJEN ROK. TAKO SMO VSI MARLJIVI ŠTUDENTI POZNO POPOLDNE PRED PREDAVALNICO NEMOČNO IN POD VELIKIM (AJDE...TAKO TAKO) STRESOM ČAKALI IN OPAZOVALI, KAKO SE OKOLI NAS DOGAJA - NIČ. PA NISMO MOGLI VERJET!

OSEBNO SEM IMEL TO ČAST, DA SEM GOVORIL S PROFESORJEM PO TELEFONU IN INFORMACIJO SPOROČIL OSTALIM PRIBL 60.OČEM, KI SO ME OB TEM BOLJ ALI MANJ NEMO OPAZOVALE.

NOV ROK BO POSTAVLJEN JUTRI, NAJBRŽ V ZAČETKU PRIHODNJEGA TEDNA.

LAHKO NOČ.
_________________________________________________________________

Počasi se odpravljam na izpit iz farmacevtske kemije IV.

Gre za sicer ne pretežek izpit, ki pa mi osebno povzroča nemalo preglavic pri učenju in razumevanju nekaterih stvari. Lanskega junija sem se na roku opekel (tudi pričakovano), upam da bo tokrat šlo bolje.

Nahajam se na Bežigradu v svojem Top35a kotičku in se čudim temperaturam, ki so v teh dneh zajele prestolnico. Jedva zdržim, da ne grem na pivo ob Ljubljanico. "Muke stari, muke!"

Izpitne pole bomo odprli ob 18.00, ob 20.00 pa že odhajam nazaj v Izolo, kjer sem se danes zbudil v prelepo in niti ne toliko stresno jutro. Upam, da je to dober znak!

Hvala Asii za ritme pred odhodom proti Viču.

LP, Gomi

Vic iz stroke

2011-03-21T10:42:00.002+01:00

Tu imate zdravilo za vašega moža, je farmacevtka rekla blondinki. "Pred uporabo ga je potrebno pretresti."
"Le kako bom to izvedla, ko pa ima 120 kilogramov!" je obupano dejala blondinka.

Takle mamo...

Gomi

Prijatelji, še pomnite TV Poper?

2011-03-17T15:11:00.001+01:00

Sto ljudi - sto čudi ali kako je Marin Medak preveslal obalo Južne Koreje?

2011-03-14T23:20:00.010+01:00

Ko sem bil majhen, sem bil nadpovprečen. Sedaj se skrivam v zlati sredini. Vam ni tuje, kajne?

15, 20 let nazaj, sem se v prihodnosti videval v različnih vlogah. Enkrat sem želel biti vojak, potem sem bil navdušen nad policisti, naslednjič nad piloti letala. Užival sem ob misli, da bi bil profesionalni rokometaš in še kaj bi se našlo. Kljub vsemu sem, odkar pomnim, nekako realno gledal na vse skupaj in sproti vedno bolj dojemal in verjel, da mi "nič od omenjenega ne bo uspelo".

Čeprav sem še danes velikorat naiven, otroški, neiznajdljiv in nerazgledan (za vse sem seveda mnenja, da sem še večkrat vse prej kot to :P) in čeprav ne razumem prav vsega, kar se dogaja okoli mene, se mi zdi, da sem svet začel dojemat tam pri štirih letih. Do tam mi sežejo tudi zadnji spomini. Dlje v preteklosti ne vidim ničesar razen teme. Torej se najbrž ne spomnim ničesar od prej. 4.rojstnega dneva pač. Za zanimivost naj povem, da sem se enkrat takrat naučil tudi brat, šlo mi je za naprej, za nazaj, lahko sem bral celo narobe obrnjen časopis. Majhen in nadpovprečen torej. No in s tem, ko sem začel dojemat svet, sem začel dojemat tudi, da bom moral kmalu v šolo. Verjetno sem se pri starših pozanimal kaj bo potem. No in ker bom verjetno priden kot tata, bom šel na neko srednjo šolo. In kaj bo potem? Potem bom najbrž priden kot mama in bom šel nekaj študirat. Faks. Waw. In potem človek ugotovi, da je faks neka zadeva, kamor ne hodijo vojaki. Tudi policijska akademija je bilo bolj kot ne nekaj iz filma. Pa tudi s profesionalnim športom je fakulteta težko združljiva. To sem ugotovil, ko sem že v 5.razredu osnovne šole z veseljem zaprosil za status perspektivnega športnika (pustimo dejstvo, da sem bil takrat še vedno dokaj majhen -> nadpovprečen) in ga tudi s pridom izkoriščal. Ampak tako so delali vsi meni podobni in zakaj ne bi vzel ponujenega? V tistem času sem ugotovil tudi, da slabo vidim, tako da je za vselej odpadel tudi pilot letala, ki mora biti baje oh in sploh nared za let in ne sme imeti nikakršnih zdravstvenih težav. Dobro, potem sem se vpisal na gimnazijo. Sicer mi je šolska psihologinja svetovala, da naj ne hodim tja, ker po gimnaziji nimamo poklica (kasneje sem izvedel, da se nisem izkazal na inteligenčnih testih, zaradi česar nisem nikoli prejemal Zoisove štipendije...najbrž se je ustrašila, da bo gimnazija zame pretežka....mahh-> kažejo se prve stopničke navzdol proti zlati sredini).

Sošolca Marina Medaka sem spoznal na gimnaziji. Edino kar sva imela skupnega je bila dioptrija. Za ostalo bi lahko rekel, da naju ni ravno povezovalo. Vsaj sprva ne. No, potem ugotoviš, da tudi če nimaš "nič skupnega", se s človekom lahko ujameš... midva sva se našla predvsem v za(je)bavanju drugih. Ampak iskreno in nič hinavsko in zahrbtno. Potem sva ugotovila, da igra šah z mojim dedkom. In da ga zanima naravoslovje. In da se poznata najini mami. Dobro, v 2.letniku sva bila že dobra prijatelja. Ampak že takrat sem videl koliko je ura. On ostali druščini ni bil povsem enak, vedno je želel in odkrival tisto nekaj več, kar sem jaz gledal z odprtimi usti. Res je sicer, da sem sam takrat še vedno izkoriščal status perspektivnega športnika na državni ravni, medtem ko se je on s šahom lahko pohvalil zgolj s kakšno zmago v Piranu in okolici. Ampak je bil frajer.

Na faksu se je to še bolj izrazilo. Jaz sem se odločil za bolj medicinske vode, medtem ko je "Medo" neobremenjeno vpisal elektrotehniko s hudimi vizijami za naprej. "Zanima me Kibernetika v medicini" je dejal takrat. Pa ne morem verjet! Kot da bi govoril kitajsko. Rahli čudak. Ampak je bil frajer. On bo šel to, pa "ko šljivi vse".

Jaz sem pristal na farmaciji. Danes dokaj rekreativno treniram rokomet. Uživam v igri in upam, da se ne bom poškodoval. Smešno. Statusa športnika (vedno manj perspektivnega) na žalost ( ;) ) nimam več. Ampak ga tudi ne rabim. So šli cajti... Predmete študiram počasi ampak zanesljivo, vmes pa poizkušam izkoriščat kar prinaša življenje, vsake toliko kaj popijem od veselja, vsake tolko kaj od žalosti, večjih izzivov v katerih bi užival pa (še) ne iščem. Morda bo treba kmalu začet, a trenutno se na tem področju nimam za precej aktivnega. Previdno opazujem in se učim.

In potem se je Medak po uspešno opravljenih vseh izpitih in mnogih vmesnih avanturah, ki jih ne mislim naštevat (od Galapagosa, Mongolije in Jadrana-poti si zamislite sami) odločil, da za uvod v absolventski staž v morskem kajaku v triindvajsetih dneh prevesla obalo Južne Koreje. Pozimi, v temperaturah okoli ničle. Z dvema letoma izkušenj, pa še to zgolj po relativno mirnem in s podatki polnem Jadranskem morju in Ljubljanici. Koreja? Ja! "Pa ko šljivi vse". IN USPELO MU JE!!! Pravi, da lažje od pričakovanega.
In potem človek pomisli na Šterka, Humarja, Zaplotnika, Robiča in še koga, ki jih je v svojem ekstremizmu prej ali slej pobralo. On z optimizmom pravi, da se njemu to ne more zgodit oz. bolj pravilno, da verjame, da se mu ne bo. Da gre samo za več zaporednih poldnevnih izletov na morje. Zdaj celo napoveduje še večjo, še bolj neverjetno odpravo. Me zanima kaj pripravlja, ampak kolikor ga poznam, sedaj tudi jaz verjamem, da se mu ne bo nič pretirano ponesrečilo in da je sposoben marsičesa. Ker je frajer. In verjamem, da bo pravi čas tudi nehal. Ker njega zanima kibernetika v medicini. Vsaj tako je dejal.

Legenda stručko, legenda! Ne vem kaj si bil, ko si bil majhen. Ampak vem kaj si sedaj!

Filmček iz gimnazijskih časov. Glasovi so zaigrani.

LP, Gomi

Ena za mamico

2011-03-14T22:36:00.001+01:00

Ima danes rojstni dan, in če je blog voščil ostalim bližnjim na njo ne sme pozabit. Mamica je vendarle samo ena. Oče in v mojem primeru tudi brat, pa prav tako.

Lp, mali

Play of the day, 11.marec

2011-03-11T23:40:00.000+01:00

Ko me prime volja, da bi nekoga razbil...pa nobene ženske, da smo si na jasnem :P
.....še dobro da obstajajo taki komadi, ki me hitro spravijo v dobro voljo :)

LALALALALALAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!
pa pa ra-pam!

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #27

2011-03-10T23:19:00.002+01:00

Preden začnem bi rad izrekel Vse najboljše očetu vseh očetov Chucku Norrisu!
Hvala za vse, kar si nam dal, osebna zahvala predvasem za to, ker si izrazito povečal gledanost mojega bloga.

Ko se Chuck Norris in Drakula srečata, se Drakula prekriža.

Gheddafi je zbežal v Grčijo ne zato, da bi zbežal od možnih nevarnosti, temveč mu je eden njegovih obveščevalcev obljubil, da je Chuck Norris napovedal obisk v Atenah za naslednji teden.

Chuck Norris je nenapovedano zmagal Tour de France, čeprav je šel samo na manjši kolesarski izlet v Francijo.

Chuck Norris lahko mirno izstopi iz vlaka medtem ko ta še pelje. Brez, da bi pred tem sploh stopil na vlak.

Ko je Banka Chuck Norrisa vprašala za garancijo pri posojilu v vrednosti 100.000.000$, je slednji odgovoril z "garantiram vam, da ta denar trenutno potrebujem". Vsota je bil nemudoma nakazana na njegov račun.

Chuck Norris lahko vidi črno luč sonca.

Chuck Norris lahko posluša ploščo iz platine.

Ko Chuck Norris vstopi na letalo, ga pilot vpraša, če se lahko usede poleg njega.

Pozimi Chuck Norris uporablja brener za si segret posteljo.

Chuck Norris lahko snema svoje sanje.

Ko Chuck Norris stisne tipko C na svojem kalkulatorju dejansko z njim pokliče številko, ki je takrat na ekrančku.

Stric Fester je lahko prižgal žarnico enostavno tako, da jo je imel v ustih. Chuck Norris lahko do konca napolni GSM tako, da ga parkrat poliže.

Danes je rojstni dan Chuck Norrisa in vsem vam želi 100 krožnih udarcev.

Ko Chuck Norris je v kitajski restavraciji, ponvice za cvrtje začnejo dišat po njegovih oblačilih!

Vse najboljše Chuck!!!

LP, Gomi

Kako ne osvojiti punce v enem koraku?

2011-03-10T22:38:00.004+01:00

V mojem blogu najdemo več različnih objav... take in onake bi lahko rekel, če se enostavno izrazim.
Moja najbolj priljubljena, največkrat prebrana in tudi med najbolj komentiranimi objavami je objava Kako osvojiti punco v treh korakih?, kjer opisujem to vedno težje dejanje. Verjetno zaradi tega, ker so ženske vedno bolj zahtevne. To pa verjetno zaradi tega, ker vedno težje prenašajo bremena v življenju...Bo že res, kar trdim, čeprav se boste nekateri namrščili ob povedanem. Kaj naj vam jaz?

Torej... kako ne osvojiti punce? Predstavil vam bom 20 vrst korakov (nagovorov), ki med seboj niso povezani in so neodvisni drug od drugega. Več od teh kot uporabimo, večja je šansa, da nam ne uspe. In kaj je po 8.marcu bolj pomembnega kot do, da ste (morda ne dovolj zgodaj) posvarjeni....?

1. Pristopiš k ženski iz strani in se malce skloniš, kot da bi si želel pobližje ogledati kolena: "Kako lepe noge!....Kdaj se odprejo?"

2. Pristopiš k ženski iz strani, jo lepo pogledaš in rečeš: "A si želiš izvedeti, zakaj me moji prijatelji kličejo "tronogi"?"

3. Pristopiš k ženski (ki sedi sama za mizo) in ji rečeš: "Ali veš, da so tvoje oči enake barve kot moj Porsche?"

4. Pristopiš k ženski in ji rečeš: "Oj, ful imaš lepe čevlje. A greva seksat?"

5. Delilki letakov na cesti: "Oooo. Čuj, to si bom jaz kar shranil, tako da bova najinim otrokom lahko razložila, kdaj sva se spoznala, če bodo vprašali....A bi me poljubila?"

6. Poljubni ženski pristopiš od zadaj: "Pardon, a vas lahko nekaj vprašam?... Če bi jaz bil češnja, kaj bi naredila z mojimi semeni?"

7. V diskoteki pristopiš k sedeči punci s flašo vodke: "Ej mala....daj, popij to flašo, se vrnem ko boš pijana".

8. Željeni ženski pristopiš od zadaj: "A veš kaj je dolgo, trdno in tik za teboj?"

9. Paru, ki obeduje v gostilni: "Kaj dela tako lepa ženska kot ti sama tukaj v restavraciji? Daj, nazdraviva?"

10. Simpatični študentki: "Hej...a bi se ti mogoče z menoj igrala zdravnike?! Al greva direktno na ginekologe?"

11. S prstom pomigneš kelnarci (češ naj pride tja, ker jo potrebuješ)....Ona pride..."Ej, si vidla... z enim prstom sem naredil, da prideš sem. Pomisli kaj ti lahko naredim z desetimi!" (in pomigaš z vsemi desetimi).

12. Dvema puncama, ki klepetata ob kavi: "Čujta vidve... ponesreči sem vzel dve tableti viagre. A bi mi lahko mogoče pomagali, da me mine efekt?"

13. Punci, ki leži na plaži: !Ej mucka, kaj praviš na to, da bi preživela enega od svojih sedmih življenj z menoj?!"

14. Trojici punc v kupeju vlaka: "Punce, danes zvečer je fešta v mojih hlačah in ste vse prav lepo vabljene!"

15. Punci na klopci..."Ej...sem te videl že prej in me zelo spominjaš na mojo bivšo. Me zanima, če bi slučajno imela voljo za it danes ven z mano?!"... "Punca, kako pa ti je ime?" ..... "Isto kot njej!".

16. "Oj, doma imam 30cm dolg kondom, z zgoraj napisanim tvojim imenom!"

17. Punci za šankom: Čuj, kaj ti veš, kakšna je razlika med Kostom in Fafanjem? Ona: "Ne." "Bi mi potem naredila en Kost?"

18. Poljubni: "Oj...če bi ti vprašal, ali bi spala z mano... bi mi dala enak odgovor, kot bo tvoj odgovor na to vprašanje?"

19. "Oj...stavim 20 €, da ne moreš držat celega mojega korenčka v tvojih ustih"

20. "Oj, kaj si že seksala danes?"

LP, Gomi

8.marec

2011-03-08T14:47:00.002+01:00

"Kakšen fantastičen dan", bi rekel g.Borut Pahor.
Tudi moj prijatelj Marko bi rekel podobno.

Danes je Dan žena, torej vseh tistih, brez katerih bi moški tenko piskali. Že res, da tudi nam ni vedno z rožicami postlano, pa vendarle sem mnenja, da so one tiste, ki težje prenašajo bremena življenja, oz. če hočete "drugače", prenašajo težja bremena v življenju. Čeprav bi se moj prijatelj David, moj prijatelj Marko...pa tudi Borut Pahor verjetno z "drugače povedanim" zelo težko oz. se sploh ne bi strinjali.

Vsem ženam, še posebej tistim, ki jih imam zelo rad (nego?) čestitam ob njihovem dnevu in jim privoščim, da bi jih moški danes tako ali drugače razvajali, če jih že sicer ne. Če jih sicer ne in jih ne bodo niti danes, naj se malo zamislijo tako one kot oni...ali pa naj pač stvar prestavijo na jutri, česar se bom v neki meri poslužil tudi sam.

Jutri bom sicer razvajal tudi sebe, kajti zvečer grem v Ljubljani na rokometno tekmo med Slovenijo in Poljsko. Gre za prvi obisk najlepše dvorane v Evropi, tako da z določeno mero "ne samo športnega" navdušenja pričakujem to tekmo. Zorman pravi, da bo ponosen kapetan zmagovalne ekipe, jaz pa upam, da bom ponosen navijač. Če zmagovalne ali poražene ekipe bomo še videli, bistveno mi je, da bom v Stožicah užival in da mi bo do naslednjega dogodka ostala v dobrem spominu.

Danes ni samo dan žena.
8.marec letos sovpada s pustnim torkom. Na obali se zima zelo zanesljivo poslavlja, vztraja le burja, ki pa nam prinaša sončno vreme, idealno za uživanje na sprehodu po Izoli. Vsem mladim priporočam, da se danes še zadnjič našemijo in gredo zvečer žurat (v Rožni dolini bodo Čuki baje naredili cel rastur, tako da sem si že nabavil karto). Še prej pa naj uživajo v nogometnih tekmah lige prvakov (Barcelona - Arsenal in Šahtjor - Roma). Osebno navijam za goste, a napovedujem napredovanje domačih ekip.

Čemo videt kaj bo tu, kaj bo tam...in kaj bo rekel Pahor.

LP, Gomi

i en, i dva, i en dva tri...

P.S.
Za vikend sem bil na Kaninu. Morda kaj več o tem v naslednjih objavah. Morda. Kaj več.

Na primorskem je pihala burja...

2011-03-02T20:13:00.002+01:00

Dns je prijeten vejtrčk.

30 km/h - "popolnoma mirno". Drevesom se ne ljubi premikati listov.
40 km/h - drugje po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Ajdovščini veter
upihne nekaj regratovih lučk.
50 km/h - Drugje po Sloveniji se ljudje držijo za kape, da jim jih ne
odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata, da se malo prezrači.
60 km/h - Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici.
Tujce po cesti že zanaša med hojo.
70 km/h - Drugje po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo
polkna. Ajdovci dajo ven sušit cunje.
80 km/h - Ajdovci pošljejo otroke malo ven da se "preluftajo".
90 km/h - Drugje po Sloveniji prevrača smetnjake in razbija šipe.
Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi.
100 km/h - Drugje po Sloveniji radii in televizije panično opozarjajo
pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti
Podnanosu in se prisrčno nasmeji prevrnjenim kamionom.
120 km/h - Drugje po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke.
Ajdovci se veselijo, ker jim ni treba pometati.
150 km/h - Drugje po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja,
drevesa pa izruje s koreninami vred. Ajdovci počasi zaprejo okna.
180 km/h - Drugje po Sloveniji: razglašena je splošna naravna
katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hitijo na pomoč
ljudem s podrtimi hišami. Ajdovcem ni jasno kaj komplicirajo.
200km/h - V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese kak korec s strehe.
Drugje po Sloveniji smrtne žrtve.
300 km/h - Drugje po Sloveniji: popolno uničenje, mesta so zravnana z
zemljo. Ajdovci rečejo: Ej, ma dns pej piha!!

GLIH DE DHNE: DO 50 km/h
DIHA : 50-70 km/h
MLČK ULEJČE : 70-90 km/h
ULEJČE : 90-100 km/h
VEJTRČ : 100-120 km/h
NEJ HUDGA : 120-150 km/h
PIHA : 150-200 km/h

AVTOR: mako.koren
02.03.2011, 19:44
24ur.com

Slike z rojstnega dne...

2011-02-24T19:20:00.000+01:00

Play of the day

2011-02-24T17:35:00.002+01:00

Nekaj "ciglov" iz Gomijevega zidu...

2011-02-20T02:41:00.001+01:00

Dobro, da sem slabši kot ponavadi sem povedal že v prejšnjem blogu. Tukaj se skriva pravi razlog, zakaj sem zdaj buden (ko je ura že 2.25). Ker se mi niti ne spi toliko. Ker sem šel spat včeraj ob 22.30 in spal do danes do 12.00. In ob 16.30 sem šel spet spat vse do 20.30, ko sem pogledal dva filma + zaključek Sanrema. Zmagovalec je Roberto Vecchione. Po slovensko bi to ime prevedli v Robert Starc. Da ne boste nevedni kot moj prijatelj iz gorenjskega konca...

No, tudi to moje spanje ne zgolj posledica bolezni. V četrtek sem namreč pisal kolokvij iz Analize zdravil. Ja, to je tisto kar sem se učil 5 dni pred in 5 dni po rojstnem dnevu, med rojstnim dnevom pa pač ne, sicer bi porušil to prelestno časovno simetrijo. In verjamete ali ne, ob samem pisanju in računanju mi sploh ni šlo slabo. Ne vem sicer, če mi je šlo dobro, ampak to bomo videli v petek, ko dobim rezultate. Žal pa rezultati izpita "Stabilnost zdravil" niso bili preveč spodbudni in glede na razliko v željah in relanostjo, sem se odločil poizkusiti še enkrat (septembra??). Sedemka mi v tem trenutku ne predstavlja zadostnega razloga za veselje. Nekateri sicer sumijo, da sem res hudo hudo bolan, a jaz samo delam na tem, da si ne bi zaprl nekaterih vrat za v prihodnje.

Po kolokviju smo s kolegi iz faksa praznovali trojni (Nikin, Mihov (priznam, da sem v googlu preveril, kako se sklanja) in moj-Rokov:P) rojstni dan. Bilo je precej opuštene situacije, nekateri so pretiravali tako, drugi drugače, večina pa jih je bila v željenem povprečju in skupaj smo obujali spomine na pretekla leta. Predvsem pa smo se strinjali, da so take fešte več kot dobrodošle in edini pravi način, za kvalitetno preživljanje študentskih let.
Kakšna slika iz dogodka morda v prihodnje, saj jih trenutno še nisem videl niti sam, bi se pa na tem mestu (še enkrat) zahvalil vsem, ki smo se praznovanja udeležili.

Februar zaenkrat povsem upravičuje sloves najbolj pestrega meseca nasploh. Komaj dve tretjini sta ga minili in strah me je, da me bo utrudil še bolj. Ampak to je to, sicer o čem bom lahko govoril otrokom?

Lp, Gomi

20.02.20...11

2011-02-20T02:16:00.002+01:00

En lep Ciao iz rodne Izole.
Najprej bi si rad na blogu čestital za rojstni dan. 10 dni kasneje, kot bi se spodobilo za to, ampak recimo da si sam sebi oprostim za to. Zavedam se namreč, da sem bil v preteklih dneh zelo na tesnem s časom in ob raznih praznovanjih je izostalo prav tisto na blogu.

Skratka, želim si, da bi bil zdrav, vesel, srečen... In da bi v 24. letu (kar pomeni, da sem 10.02 dopolnil 23 let ;)) starosti dokončal vse izpite in uspešno oddelal praktično usposabljanje v eni od izolskih lekarn. In da bi se lahko še naprej ukvarjal z rokometom, prepeval lepe pesmi in se družil s svojimi bližnjimi in prijatelji, kar se, kot ugotavljam, dogaja preredko....

Glasbeno željo pa želim tokrat posvetiti nekaj dni pred mojim rojstnim dnem (6.2.2011) preminulemu odličnemu kitaristu Gary Moore-u. Komad je meni res eden boljših in verjetno se ga ne bom nikoli naveličal poslušati.

Lahko bi sam sebe vprašal, kaj sedaj počnem na internetu. Ob taki uri. 1:59. Pa ne morem verjet. Zakaj le?
Nekateri sovrstniki žurajo, drugi počivajo, ker jih jutri kljub temu da je nedelja čaka težek dan. Tretji se učijo, ker se sredi izpitnega obdobja tudi na tako noč ne morejo upreti piflanju. Četrti počivajo in sanjajo o rokometni tekmi, ki jih čaka jutri. Med slednjimi bi moral biti tudi jaz, ampak sem se žal ta teden odpovedal športu zaradi raznih stvari. Med temi prednjači slabo psihofizično stanje. Manjše poškodbe me pestijo že dobra dva tedna (bolečine v desni rami in komolcu, trebuhu in hrbtu...). Temu pa se je sedaj pridružil še nekakšen izbruh izpuščajev, ki po do sedaj laično prebranem gradivu kažejo na izbruh virusa Zoster (nisem še prepričan ali Herpes ali Varicella, čeprav se bolj nagibam k prvemu). V ponedeljek imam namen obiskati zdravnico in se ji spovedati po dolgem in počez, vključno s komentarjem na vreme. Ni prvič, da tožim nad slabim počutjem in nezmožnostjo treniranja, a samo ob misli na to, da bi kmalu končal s tem me strese, kot da bi dal prst v vtičnico od 500 Voltov.

Medtem pa moj prijatelj Marin Medak rutinirano vesla okoli obale Južne Koreje in postavlja svojevrstne mejnike za slovenski morski kajak.
Poglejte si to sceno na http://www.marinmedak.com/

Bravo Marine!

Lp, Gomi

Med "Analizo zdravil"

2011-02-07T13:34:00.001+01:00

Malo jači reloaded...že ki v petek ne bom šel na 90's žur. V soboto me namreč čaka igranje druge tekme v sezoni. Na prvi sem se ob zelo majhni minutaži zelo solidno izkazal in zabil enega odločilnih golov za končno zmago. Upam, da bo šlo tako naprej.

Lp

Tipi so gotovi.... #1

2011-02-05T16:45:00.002+01:00

Veste, nisem želel in nočem izpasti tečen. In najboljši. Ker to nisem in tudi če kdo misli, da sem, ali misli da mislim da sem, morate vedeti da nisem . Do sebe in drugih sem resda malce kritičen, a mislim, da brez tega se bloga ne da pisati. Če ni (samo)kritike je vse zastonj. Se lahko greš slikat, bi rekli nekateri. Oz. nimaš tukaj kaj iskat.
Odločil sem se, da bom napisal, katerih ljudi ne maram. Pravzaprav ni to, da ne maram njih, ker do tega nimam pravice in jih velikokrat sploh ne poznam. Ne maram situacij, v katero me spravijo. Jaz nisem tak, tega ne počnem oz. ne bi počel in ne razumem, zakaj oni to delajo. Dobro, ljudje smo si različni, tudi moja dejanja gredo marsikomu v nos...ampak tukaj pišem jaz in meni moja dejanja gredo redko v nos. Logično, mar ne?

1. Kokoši in petelini na avtobusih. Avtobus je resda »mnogovoz«, kot se izrazi Toporišič. To pomeni, da se gor srečujejo ljudje, med katerimi ima vsak svoj faktor. Najhuje pa je na avtobusu doživeti, ko se trije (ponavadi) ljubljanski srednješolci/ke začnejo na ves glas pogovarjati. Razumem, da jih razganja, tudi mene je, ampak na avtobusu sem bil zmeraj tiho oz. se pogovarjal potiho, da me je slišal samo tisti, ki je bil ob meni in ne cel avtobus. Pri njih morajo vsi zvedeti, da so prišli na bus, pri njih moramo vsi vedeti, kaj se z njimi dogaja, kakšno oceno so dobili pr'slovi, kakšna je prfoksa pr'mati ipd., kako je bilo tisto smešno, kako je tisti mudel glup... .
Alo mali/a! Govori slovensko, govori potiho, predvsem pa boli me ku*** kašne probleme maš!

Ko smo že pri avtobusih...
2.Šofer avtobusa.
a) Predivji: Alo...ovinek je, ovinek.... pazi hitrost... *stara ženica se nasloni name, sicer bi zletela skozi zaprto okno ven*; Pa daj počakaj me, če tečem proti avtobusu kot Maurice Greene. Ne vidiš, da se mi mudi? Ne vidiš, da mi boš polepšal dan, če boš vrata zaprl šele čez 7 sekund? *spelje...* Pejdi vozit vlak!
b) Prenežen: Dej, ajde, spelji...greš, dej, sej bo... greš... malo pojačaj. Dej v drugo, zelena je...dej v drugo dej, zelena je... dejmo.....?!.... 2 m pred semaforjem zabremza in se ustavi, ker gori rumena. Ehh..... "ti sigurno nimaš čikpavze, ko prideš na cilj. Priden, živiš zdravo, si flegmatik, ma jaz te vseeno ne maram!"

Se nadaljuje....

Svetovno prvenstvo v rokometu - Švedska 2011 - KOLUMNA

2011-02-05T16:05:00.002+01:00

Minulo svetovno rokometno prvenstvo je še enkrat več pokazalo, kakšno je trenutno razmerje moči v tej prelestni olimpijski ekipni panogi. Slovenije (tudi) tokrat ni bilo zraven in glede na videno lahko rečem, da je prav tako. Trenutno nimamo ekipe za tovrstne dogodke. Ob tem nikakor ne moremo biti zadovoljni, ponosni ipd. na naše fante. A dejstvo je, da je zadnja leta rokomet v Sloveniji nazadoval. V klubih se v primerjavi s preteklostjo dela slabo, denarja ni, ob pomanjkanju uspehov v članski kategoriji pa se za ta šport odloča vse manj talentiranih rokometašev. Rokomet je pri nas v težkem položaju, razne odpovedi v že tako ozki reprezentanci pa se v majhni državi še toliko bolj poznajo. Dokaz priljubljenosti je včerajšnja tekma drugega dela lige prvakinj (Krim) v Stožicah. 3000 gledalcev je sicer resda ena višjih številk za ženski rokomet, a v primerjavi s tekmami Olimpije je relativno smešna. Pa čeprav za Krim igra precej več slovenskih rokometašic kot za Olimpijo slovenskih košarkašev. Ljudje se pač odločajo za zanimive tekme in rokometne v Sloveniji to že nekaj let več niso.
Razlogi za to so primarno najbrž na rokometni zvezi, ki zame osebno vleče sumljive poteze, ki se na koncu res izkažejo za napačne. Edino presenečenje za vse je bil neuspeh Noke Serdarušića na trenerskem stolčku tako Celja PL kot tudi slovenske reprezentance. Očitno s sila povprečnimi igralci ta srbski strokovnjak in nekdanji vrhunski igralec ni "mađoničar". Zorman, Pajovič, Vugrinec, Kozlina (Kokšarov, Alilovič) in ostali pač niso tisti iz leta 2004 in dejstvo je, da tako v Celju kot v reprezentanci nimajo kaj iskati. Če trenutno ni boljših se morda še da razumeti, a če se sedaj slabšim, neizkušenim in mladim talentom ne bo ponudilo priložnosti, da se izbrusijo do naslednjih velikih tekmovanj, potem lahko na prihodnost gledamo le črnogledo. Samo poglejmo, v kakšnih letih so za reprezentanco začeli igrati (z nezanemarljivo minutažo) Mikkel Hansen, Domagoj Duvnjak, Nikola Karabatič, Aaron Palmarsson, Uwe Geinsheimer in ostali megazvezdniki svetovnega rokometa. V najstiških letih! V slovenski reprezentanci je bil pred leti tak Vid Kavtičnik (iz glave, morda še kdo?!), trenutno verjetno najboljši slovenski rokometaš na svetu. Ni morda smiselno, da sta v ekipi vsaj dva ali trije taki, ki potem čez nekaj let nosijo reprezentanco na svojem hrbtu? "Igrajo najboljši!" pač ni vedno najboljša rešitev, sploh pa ne takrat, ko so odnosi v moštvu zaradi tega skrhani in še manj takrat, ko je za kapetana izbran nekdo, ki kljub večkrat osvojenemu naslovu evropskega klubskega prvaka nima razčiščenih osnov športnega vedenja.
Izpad proti manj zveneči Madžarski v kvalifikacijah je bil tako po svoje neizbežen. In zaslužen. Čeprav je Madžarska na prvenstvu pokazala kvalitetno igro, bi se na prvenstvo enostavno morali uvrstiti in glede na to da se nismo, je moralo biti nekaj hudo narobe.

Kaj pa na prvenstvu?
Tokrat ga nisem veliko spremljal. Ker za svojo državo nisem mogel navijati. Zato pa sem za Francijo. Ker igra še vedno rokomet najbolj podoben tistemu izpred deset let, ki mi je bil vedno najbolj všečen. Hitre kombinacije, prava poteza v odločilnem trenutku in prevzem odgovornosti leaderja ekipe, ko je to najbolj potrebno. Tako kot je to počel Lovgren leta 2002, Balič 2004, tako počne N.Karabatič to zadnja leta. Brez forsiranja in več kot uspešno. Pri tem mu pomaga celotna ekipa in Francija je res pravi rokometni stroj, ki je na prvenstvu oddala le eno točko presenečenju Španiji. Mednju se je na končni razvrstitvi uvrstila vedno podcenjena Danska, na nehvaležno 4.mesto pa domačini Švedi. Morda lahko dobre uvrstitve skandinavskih ekip pripišemo domačemu terenu, a dejstvo je, da so severnjaki rojeni za rokomet in ob menjavi generacij (Francozi, Poljaki in Hrvati bodo menjali po OI, Švedi in Danci pa so "že na novo mladi in nabrušeni") bi se lahko zgodil preobrat v moči reprezentanc. Hrvaška je brez Lina Červarja očitno zelo povprečna reprezentanca, iskrice med egoBaličem in egoGolužo so za dobro uvrstitev pač preveč. Prav tako sta me rahlo razočarala Egipt in Srbija, presenečenje pa sta vsekakor Argentina in Japonska, ki sta z nekaj akcijami dali lekcijo "rest of the worldu-u".
Slovenci smo žal nekje v svoji luknji in kljub odličnemu 3.mestu na mladinskem svetovnem prvenstvu in uvrstitvi tja naslednje generacije, je vprašanje, kdaj se bomo v članski konkurenci lahko spet borili za najvišja mesta. Sam sem mnenja, da še kar nekaj časa ne, če pa bodo mlajši Janezi s pomočjo odgovornih uspeli popraviti to slovensko rokometno bedo, pa bom zelo vesel. Se vidimo na SP2013 v Španiji?!

LP, Gomi

FarmaSki 2011

2011-02-05T14:40:00.008+01:00

Pred enim tednom oz. natančneje 29.1.2011 sem se prvič udeležič FarmaSkija, največjega zimskega družabnega farmacevtskega dogodka v Sloveniji. Kolegi so me k temu napeljevali že v preteklih letih, a se je v logistiki vedno nekako zalomilo, letos pa mi je le uspelo. Organizacija je bila tokrat v domeni Celjske podružnice Slovenskega farmacevtskega društva.
Na Roglo smo se z Nadjo in Valentino

(državno prvakinjo v Curlingu in kandidatko za OI 2018) odpravili v soboto zgodaj zjutraj (ob 7.00), vozili pa smo se v mojem Peugeotu, saj sem sam menil, da je Valentinin Saxo premajhen. Sigurno je sigurno. Ziher je ziher. Vsak je svoje Tinkare Kovač. In le čevlje sodi naj Anže Kopitar. Vmes smo prehiteli bus z nekaj ostalimi člani študentske sekcije slovenskega farmacevtskega društva in takoj nam je postalo jasno, da smo dovolj hitri. V Trojanah smo se tako ustavili še na krofih, potem pa rutinirano in zanesljivo prišli na Roglo okoli 8.45.. v Hotelu Planja nas je čakal nepotreben zajtrk (že omenjeni krofi), in že prava žurka. Zastonj za jest in pit ... prejeli smo štartne številke za smučarsko tekmovanje, nekaj flyerjev, badgeov in raznih ostalih stvari, za katare niti ne vem točno čemu so služile.
Še pred deseto nas je bila že večina na smučkah in vijugali po belih strminah. Na kasnejšem tekmovanju sem imel štartno številko 130.

Z dobrim starim stilom smučanja, nekaj napakami, rednim vdrsavanjem v A položaju na strmini in odličnim drsenjem na ravnih delih (90 kg...) sem s časom 47.19 osvojil za zdaj in verjetno za vedno meni neznano mesto. Vem da jih je precej zaostalo za mano, mislim pa, da sem v fantovski konkurenci vseeno bil v drugem delu lestvice. Ob prihodu v cilj sem slišal komentatorja, ki je govoril "refošk, malvazija, primorska...". Še en znak več, da smo Primorci slovenske zvezde, ne glede na to kam pridemo. Posebneži pač in čeprav sem na Rogli zasledil nekaj drugih primorcev, nisem spoznal nobenega takega iz farmacevtskih vrst. Kdo bi vedel, morda sem bil res edini?!...

Stopničke so za rokometaše na Farmaskijih nedosegljive, saj so me prvi trije prehiteli za slabih 11 sekund. Ampak dobro, dejstvo je, da če bi še 10x smučali po isti progi bi se oni morda popravili za eno sekundo, jaz pa po mojem za enih pet. Da o smučkah, dresih, psihičnem stanju in motivaciji niti ne govorim. Nima veze...če pomislim na našega velikega študentskega favorita in zmagovalca zadnjih treh Farmaskijev Tadeja, ki je zaostal za prav vso konkurenco. Sredi lahkega zavoja mu je odpelo smučko in "pristal je v bližnjem gozdu". Vseeno se je pobral in v cilju dočakal tako željene borovničke, ki jih je delila tamkajšnja animatorska ekipa.

Sledil je (seveda brezplačno) golaž ob zabavi z Radiem veseljak. Za tiste ki ne veste, to je edini radio v vesolju, ki 24h/24h vrti slovensko glasbo. Seveda takrat, ko speakerji in speakerce ne govorijo neumnosti. Sicer pa smo študenti in študentke farmacije z veseljem sodelovali z njimi in uprizorili glasbo v živo, šov kakršnega na Rogli ne pomnijo že od leta 1951. Malo smo se opustili...

Igrali smo tudi nogomet z žogo, ki je "bila večja od gola" in bolj podobna balonu oz. tisti pilates krogli, če ni celo bilo to to...
S svojo ekipo nisem niti enkrat zmagal, saj smo se poslužili napadalne taktike, a žoga ni končala v premajhnem golu, nasprotniki pa so se bodisi posluževali počasnih protinapadov, ko na golu ni bilo nikogar bodisi dočakali penale, kjer so bili srečnejši.
Po enih smo nadaljevali s smuko vse do nekaj minut pred štiro, ko smo se namestili v bungalove. Končno sem se lahko stuširal, pri čemer sem ugotovil, da sem doma pozabil vso higieno. Ti šment! Še dobro, da je bil dosegljiv Brumnov AXE Menthol Special power OhinSploh refreshing. V Bungalovu za 6 nas je spalo 10, a smo se dokaj dobro in brez težav stisnili. Še prej pa nas je čakalo 10 ur dogodka:
- z večerjo in plesom: na večerji smo jedli in pili kot kralji, čeprav sem takrat prvič ugotovil, da čisto vse pa če ni zastonj. Vseeno smo do takrat toliko profitirali, da nam ni bilo težko doplačat nekaj pijače.
- polnočnega chilliranja v baru (reševanje sveta)
- jutranje opuštene situacije v diskoteki. Za~~(je)~~bavali smo se iz tamkajšnje animatorke, ki ji delo nikakor ni šlo od rok. Tudi tako slabega Deejaya sem v dosedanjem življenju redko videl, toda na koncu smo se strinjali, da lahko na slovenskih 1500 metrih tak dogodek smatramo za vrhunski. Po zabavi smo se dobrovoljno a utrujeni odpravili spat. Drugo jutro smo se/so nas že ob devetih začeli metati ven, saj je bila Checkout ura ob 10.00.. Seveda smo jo zamudili za nekaj minut, a to ni bil problem. Zbistrili smo se ob kavici/(pre)sladkem čaju na soncu (V nedeljo je bilo precej lepše vreme v nedeljo, kot dan poprej. Čeprav nam tudi takrat ni veliko manjkalo kljub -13°C), sprehod okoli zasneženih dreves in že smo se znašli na sankah. Tistih za 5 €, tistih na kovinskih nosilcih, ki te od hotela po 1300m dolgi progi peljejo nekam navzdol.

Dokaj pravšnja mera adrenalina za konec FarmaSkija. V Ljubljani smo šli še na obilno kosilo (kelnarji v Imperiotu so gotovi), potem pa vsak svojo pot.

LP, Gomi

P.S. Pri vsem tem in na poti nazaj v Ljubljano ( dokaz, da se s Peugeotom 307 lahko gre v štirih na enodnevni smučarski izlet) nas je spremljal tudi David, glavni študentski akter farmaskija, čeprav najbolj znan med nami že nekaj let in še naprej ostaja Črna mamba Matej T. (oba sta na spodnji sliki). Slednji bungalova sploh ni koristil, čeprav je zanj plačal. Sicer bi nas tam spalo 11. Fant je v nedeljo ob devetih zjutraj "uletel" v hiško in izustil znameniti "Pa ne morem verjet". Tudi mi nismo mogli, ko smo ga videli.